KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001674
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 373, 392, 392/5, 373, 392, 392/5.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - promet z mamili - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
Na pritožbo okrožnega državnega tožilca vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče II. stopnje na prvi stopnji obt. izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov.
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4, 100.
vojak – prenehanje delovnega razmerja – obsodba na kaznivo dejanje – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Prenehanja delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma zaradi obsodbe na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker glede pravne posledice obsodbe velja prepoved retroaktivne veljavnosti, prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred uveljavitvijo ZObr-C, ni bilo zakonito.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete
Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.
Plačevanje preživnine otrokoma, določene z izvršljivo sodno odločbo je zakonska dolžnost, na katero versko prepričanje ne more imeti nobenega vpliva ali biti z njim pogojena.
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb zakona o omejitvi delovnega časa zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se s pogodbo o zaposlitvi izrecno dogovorili, da so v mesečni bruto plači zajete vse opravljene ure. Glede na takšno določbo v pogodbi o zaposlitvi ter ob dejstvu, da tožnici delodajalec ni odredil dela preko polnega delovnega časa, tožnica ni upravičena do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (IV. odst. 148. čl. ZKP), se ne izločajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpiše in ne glede na to, ali se potem na glavni obravnavi zagovarja ali ne.
ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
več istovrstnih obveznosti med istimi osebami – vrstni red vračunavanja izpolnitev – sporazum pred izpolnitvijo – izbira dolžnika
1. Pravila o vrstnem redu vračunavanja izpolnitev so določena v 287. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).
2. V obravnavanem primeru je dolžnik zgolj izkoristil svojo pravico, ki mu gre po samem zakonu, zato takega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v nasprotju z osnovnimi načeli obligacijskega zakonika.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
stroški kazenskega postopka - krivdno nastali stroški - povrnitev
S tem, ko zagovornica obd. ni hotela sprejeti obvestila sodišča o zavrnitvi njenega predloga za preložitev gl. obravnave poslanega priporočeno po pošti, ji ga je moralo sodišče vročiti po pooblaščenem vročevalcu. S tem nastali stroški vročanja so nastali po njeni krivdi in jih mora povrniti sodišče.
Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je s sodbo storilo hkrati absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Zato izpodbijane oprostilne sodbe ni mogoče spremeniti na sodišču prve stopnje v obsodilno, pač pa jo le razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije tarifna priloga 1.
plača – delovno mesto – vrednotenje delovnih mest – delovne naloge
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delovni proces in skladno s kolektivno pogodbo sprejme sistemizacijo z opisom delovnih mest. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto ekonom II, ki je bilo razvrščeno v IV. zahtevnostno skupino, na tem delovnem mestu je delo tudi dejansko opravljal. Zgolj zaradi tega, ker je med njegove delovne zadolžitev sodilo tudi izdaja materiala, ki je po kolektivni pogodbi določena kot tipično delo V. zahtevnostne skupine, ni upravičen do uvrstitve v višji tarifni razred.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog - transformacija
Zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora obstajati ob njeni sklenitvi, predstavlja pa okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po določenem delavcu. Negotova prihodnost glede poslovanja delodajalca, ki je vezano na naročila poslovnih partnerjev, ni utemeljen zakonski razlog iz 52. člena ZDR, saj zakon delodajalcem ne dopušča sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bojazni, da se bo morda v prihodnosti obsega dela zmanjšal.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
V takšnem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. V predmetni zadevi je upnik za primer vložitve ugovora dolžnikov takšen predlog podal, hkrati pa je predložil obe pogodbi o finančnem leasingu, skupaj s poroštvenimi izjavami in Splošnimi pogoji pogodbe o finančnem leasingu.
ZSZ člen 13, 64, 13, 64. ZOR člen 46, 111, 46, 111.
ničnost in izpodbojnost - napake volje - nemogoč predmet pogodbe- družbena lastnina - pravica uporabe
Za napake volje je kot sankcija predvidena izpodbojnost, tožnica pa takšnega zahtevka nima.
Prejšnji lastnik je na podlagi določbe 7. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev lahko uporabljal zemljišče do izdaje odločbe o izročitvi zemljišča občini. V letu 1984 sprejeti Zakon o stavbnih zemljiščih pa je v 13. v zvezi s 64. členom določil, da so prejšnji lastniki na zemljišču, ki je v družbeno lastnino prešlo na podlagi prej navedenega Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, pridobili pravico uporabe.
pravica do zagovornika - pravica do obrambe - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja Ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po kazenskem postopkovniku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.