zastavna pravica na ladji - sporazum strank - stvarna pristojnost
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8. ZPP člen 212, 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - navedba dejstev - trditvena podlaga - izvajanje dokazov
Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
začasna odredba - motenje posesti - začetek teka subjektivnega roka za tožbo
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavestnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – napaka volje – nedopustna grožnja
Dejstvo, da je bilo tožnici dano na izbiro, ali bo sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa bo zaradi kršitev, ki jih je ugotovila tožena stranka, zoper njo uveden postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali prevare. Predočenje morebitnih ukrepov delavcu ne predstavlja nedopustne grožnje.
ZFPPod člen 19, 20, 22, 22/2, 22/3. ZPPSL člen 15, 99, 99/2, 100, 100/2, 170.
stečajni postopek – odškodninske terjatve upnikov do poslovodstva in družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija stečajnega upravitelja za vložitev odškodninskih zahtevkov – poplačilo iz stečajne mase – stroški stečaja – poziv stečajnih upnikov na plačilo predujma za kritje stroškov stečaja
Stečajni upravitelj vloži zahtevke na plačilo odškodnine na račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. To pomeni, da imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane odškodninske terjatve od poslovodstva ali družbenikov stečajnega dolžnika samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede in da se tudi ne zaključi. Vodenje stečajnega postopka je v tem primeru procesna predpostavka, ki omogoča vložitev ustrezne odškodninske tožbe.
Na predmetih, ki predstavljajo skupno premoženje, imata zakonca enaka deleža, razen če pod pogoji in na način, kot to določa čl. 58 ZZDR, ne dokažeta drugače. Na višino deleža ne more vplivati okoliščina, ali je za pridobitev skupnega premoženja bil najet kredit, ki še ni odplačan, kateri od zakoncev ga je odplačal in koliko ga je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti in koliko po njej. Po določbi II. in III. odst. 56 čl. ZZZDR, pomeni najeti kredit pasivo skupnega premoženja v zvezi s katero zakonca po razvezi zakonske zveze obdržita obveznost njene poravnave tretjim. V njunem medsebojnem razmerju pa zakonca obdržita obveznost odplačevanja v sorazmerju s svojim deležem na pridobljenem skupnem premoženju, pri čemer pa tistemu zakoncu, ki plača tudi za drugega pripada le obligacijski zahtevek.
poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - pravdna sposobnost
Poslovno sposobna stranka je tudi pravdno sposobna. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 je bila v Uradnem listu RS objavljenja 17.3.2006, zato sodišče prve stopnje ob sojenju 16.3.2006 ni imelo podlage za uporabo čl. 376 Obligacijskega zakonika (OZ) glede na 1060. čl. OZ. Ustavna odločba U -I-300/04 pa velja tudi za predmetno zadevo. Glede na 44. čl. ZUstS se 1060. čl. OZ, ki ga je Ustavno sodišče RS z navedeno odločbo razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico, ne uporablja za to razmerje, saj je nastalo pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati in o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti
Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev pogodbe - soglasje volj - sprejem ponudbe - zakonita predkupna pravica - kršitev pogodbe - nesklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe - rok za vložitev tožbe
Posebnost ureditve prodaje po ZKZ je, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, dati ponudbo upravni enoti na območju, kjer je kmetijsko zemljišče (1. odstavek 20. člen ZKZ; torej ne individualnim predkupnim upravičencem, kot to sicer velja v primeru pogodbene predkupne pravice - prim. 507. člen OZ, in tudi ne določeni osebi, kot to sicer velja za ponudbo - prim. 1. odstavek 22. člena OZ), vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, pa mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (1. odstavek 21. člen ZKZ; torej ne samo osebe, ki imajo predkupno pravico po 23. členu ZKZ). Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča torej lahko sprejme več oseb in že zato ni mogoče šteti, da pogodba nastane s samim sprejemom ponudbe s strani predkupnega upravičenca ali kake druge osebe, ki želi kupiti kmetijsko zemljišče. Nadaljnji pogoj pa je, da pravni posel odobri upravna enota (19. člen ZKZ). Zaradi drugačne specialne ureditve po ZKZ so torej izključena splošna določila OZ o tem, da je pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (1. odstavek 21. člena OZ).
Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe. Če je sprejemnik ponudbe obenem tudi predkupni upravičenec, pomeni nesklenitev prodajne pogodbe tudi kršitev predkupne pravice, če pa ni predkupni upravičenec, je njegov položaj primerljiv s položajem, kadar je sklenjena predpogodba: lastnik kmetijskega zemljišča je z izročitvijo ponudbe upravni enoti za prodajo zemljišča prevzel obveznost, da bo s sprejemnikom ponudbe sklenil pogodbo o prodaji tega zemljišča (torej je prevzel obveznost, kot jo opredeljuje 1. odstavek 33. člena OZ) - tudi nesklenitev take (glavne) pogodbe je mogoče nato zahtevati s tožbo (4. odstavek 33. člena OZ). Tako 1. odstavek 512. člena kot tudi 5. odstavek 33. člena OZ določata 6 mesečni rok za uveljavitev zahtevka za sklenitev pogodbe; oba roka sta tudi prekluzivna.
izrek sodbe - razlogi sodbe - nasprotovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med njimi - absolutna kršitev postopka
Izpodbijana izreka cit. sodbe nasprotujeta njenim razlogom in tudi v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Cit. sodba prve stopnje ima tako pomanjkljivost , zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker sta oba udeleženca vozila v nasprotju s prometnimi pravili. Zavarovanec tožeče stranke je znatno prekoračil dovoljeno hitrost, zavarovanec tožene stranke pa je prekršil pravilo prednosti. Glede na težo kršitev je soudeležba zavarovanca tožeče stranke 30 %, zavarovanca tožene stranke 70 %.
Izrabitev položaja, ki se očita obdolžencu po stališču sodne prakse pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega ne opravi v takšnem smislu kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe. Ravno ta očitek, iz katerega bi se dalo razbrati, da naj bi ravnanje obdolženca ne bilo v interesu oškodovane družbe, pa v opisu dejanja ni naveden. Čeprav storilec pri izrabitvi položaja, kot rečeno, ima pooblastilo za opravo dejanja, pa mora biti protipravnost njegove izrabe položaja v opisu dejanja vendar navedena, saj drugače ni mogoče vedeti iz katerih razlogov njegovo dejanje ni zakonito.
Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.