ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8. ZPP člen 212, 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - navedba dejstev - trditvena podlaga - izvajanje dokazov
Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – napaka volje – nedopustna grožnja
Dejstvo, da je bilo tožnici dano na izbiro, ali bo sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa bo zaradi kršitev, ki jih je ugotovila tožena stranka, zoper njo uveden postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali prevare. Predočenje morebitnih ukrepov delavcu ne predstavlja nedopustne grožnje.
zastavna pravica na ladji - sporazum strank - stvarna pristojnost
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).
ZFPPod člen 19, 20, 22, 22/2, 22/3. ZPPSL člen 15, 99, 99/2, 100, 100/2, 170.
stečajni postopek – odškodninske terjatve upnikov do poslovodstva in družbenikov stečajnega dolžnika – procesna legitimacija stečajnega upravitelja za vložitev odškodninskih zahtevkov – poplačilo iz stečajne mase – stroški stečaja – poziv stečajnih upnikov na plačilo predujma za kritje stroškov stečaja
Stečajni upravitelj vloži zahtevke na plačilo odškodnine na račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. To pomeni, da imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane odškodninske terjatve od poslovodstva ali družbenikov stečajnega dolžnika samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede in da se tudi ne zaključi. Vodenje stečajnega postopka je v tem primeru procesna predpostavka, ki omogoča vložitev ustrezne odškodninske tožbe.
začasna odredba - motenje posesti - začetek teka subjektivnega roka za tožbo
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavestnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje.
ZPP člen 337, 337/1, 458, 480, 337, 337/1, 458, 480.
plačilo odškodnine - skrbnost dobrega strokovnjaka - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili pravdni stranki v poslovnem odnosu, zato predstavlja že pritožbena trditev, da temu ni bilo tako, izpodbijanje po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni dopustno.
Na predmetih, ki predstavljajo skupno premoženje, imata zakonca enaka deleža, razen če pod pogoji in na način, kot to določa čl. 58 ZZDR, ne dokažeta drugače. Na višino deleža ne more vplivati okoliščina, ali je za pridobitev skupnega premoženja bil najet kredit, ki še ni odplačan, kateri od zakoncev ga je odplačal in koliko ga je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti in koliko po njej. Po določbi II. in III. odst. 56 čl. ZZZDR, pomeni najeti kredit pasivo skupnega premoženja v zvezi s katero zakonca po razvezi zakonske zveze obdržita obveznost njene poravnave tretjim. V njunem medsebojnem razmerju pa zakonca obdržita obveznost odplačevanja v sorazmerju s svojim deležem na pridobljenem skupnem premoženju, pri čemer pa tistemu zakoncu, ki plača tudi za drugega pripada le obligacijski zahtevek.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti
Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 je bila v Uradnem listu RS objavljenja 17.3.2006, zato sodišče prve stopnje ob sojenju 16.3.2006 ni imelo podlage za uporabo čl. 376 Obligacijskega zakonika (OZ) glede na 1060. čl. OZ. Ustavna odločba U -I-300/04 pa velja tudi za predmetno zadevo. Glede na 44. čl. ZUstS se 1060. čl. OZ, ki ga je Ustavno sodišče RS z navedeno odločbo razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico, ne uporablja za to razmerje, saj je nastalo pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati in o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - pravdna sposobnost
Poslovno sposobna stranka je tudi pravdno sposobna. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka.
Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo.
izrek sodbe - razlogi sodbe - nasprotovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med njimi - absolutna kršitev postopka
Izpodbijana izreka cit. sodbe nasprotujeta njenim razlogom in tudi v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Cit. sodba prve stopnje ima tako pomanjkljivost , zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
Izrabitev položaja, ki se očita obdolžencu po stališču sodne prakse pomeni, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega ne opravi v takšnem smislu kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe. Ravno ta očitek, iz katerega bi se dalo razbrati, da naj bi ravnanje obdolženca ne bilo v interesu oškodovane družbe, pa v opisu dejanja ni naveden. Čeprav storilec pri izrabitvi položaja, kot rečeno, ima pooblastilo za opravo dejanja, pa mora biti protipravnost njegove izrabe položaja v opisu dejanja vendar navedena, saj drugače ni mogoče vedeti iz katerih razlogov njegovo dejanje ni zakonito.
Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.