Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko doseže upnica predznambo zastavne pravice (in s tem boljše zavarovanje), ne drži, saj stanovanje, ki naj bi ga dolžnik, toženec kupil, v zemljiško knjigo ni vpisana.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - spolna nedotakljivost - stroški postopka
Višina odškodnine za negmotno škodo. Tožnici gre odškodnina za strah v znesku tedaj 2.000.000,00 SIT, kot tudi za zadoščenje po 202. čl. ZOR v prisojenem znesku 4.000.000,00 SIT.
Zgolj navedba storilca, da nekateri od navedenih postopkov o prekršku še niso pravnomočno končani, še ni razlog za dvom v pravnomočnost odločbe (sodbe) o prekršku, opremljene z žigom pravnomočnosti.
Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.
ZDR člen 204, 204/2, 204/3, 204, 204/2, 204/3. ZJA člen 20, 20/1, 50, 20, 20/1, 50.
zakoniti zastopnik - javna agencija - sodno varstvo - rok
Toženo stranko javno agencijo je v postopku pred sodiščem pravilno zastopal generalni direktor oziroma njegov pooblaščenec, saj kot pravna oseba javnega prava ne sodi med subjekte, ki jih v postopku pred sodišči obvezno zastopa državno pravobranilstvo.
Tožnica je izpodbijala razporeditev k drugemu delodajalcu, tožbo pa je vložila prepozno, po izteku tridesetdnevnega roka od poteka roka za odločitev o njenem ugovoru, zaradi česar ni dopustna. To velja tudi, če štejemo spor za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožba vložena po tridesetih dneh odkar je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu).
vpis spremembe članov nadzornega sveta - meje materialnopravnega preizkusa
Kršitev sklicnega roka skupščine je torej lahko le izpodbojni razlog po 2. točki 1. odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki pa ga s tožbo po 7. odstavku 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 lahko uveljavljajo družbeniki, poslovodstvo ali vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. Omejen krog upravičencev do izpodbijanja sklepa skupščine torej pokaže, da sodišče na izpodbojnost sklepa ne pazi po uradni dolžnosti. Pravilno je zato razlogovanje pritožnika, da je registrsko sodišče s tem, ko je zavrnilo predlagani vpis spremembe članov nadzornega sveta, ker skupščina ni bila sklicana v zakonskem roku iz 1. odstavka 509. člena ZGD-1, prekoračilo obseg presoje, ali so podane predpostavke iz ZSReg za vpis predlaganih sprememb nadzornega sveta v sodni register.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP člen 135, 139, 139/2.
stari ZDR - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sklep o premestitvi - vročitev - nadomestna vročitev
Dejstvo, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da se je tožnik izmikal vročitvi sklepa o premestitvi, ne more povzročiti, da se šteje kot zakonita nadomestna vročitev vročitev, ki je bila opravljena na naslovu stalnega prebivališča, kjer tožnik zaradi napotitve na delo v tujino ni bival.
Ker sklep o premestitvi ni bil pravilno vročen, ni postal dokončen. Posledično ni zakonit sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil podan, ker tožnik dela ni opravljal skladno s sklepom o razporeditvi.
Ravnanja, s katerim delodajalec nadzoruje izpolnjevanje delovnih zadolžitev delavcev, to je opravljanje testnih nakupov zaradi preverjanja pravilnosti dela blagajničarke, ni mogoče šteti za protipravno.
ker je toženec s svojim ravnanjem (na predpravdni zahtevek tožnic ni reagiral) dal povod za tožbo, ni kljub pripoznavi tožbenega zahtevka upravičen do povrnitve svojih stroškov.
Iz določila 3. odstavka 169. člena KZ smiselno sledi, da ima žaljivo izražanje v okviru izvrševanja časnikarskega poklica elemente protipravnosti takrat, če je bilo tako izražanje uporabljeno z namenom zaničevanja (arg. a contrario 3. odstavka 169. člena KZ). Takšnega namena novinarja tožene stranke tožeča stranka niti ni zatrjevala, niti ga ni razbrati iz sporočila spornega članka. Tretji tožnik je omenjen v članku v kontekstu informacije o primeru onesnaženja, hkratna informacija o donosnosti njegove družbe pa v sporočilu članka ni z ničemer postavljena v kontekst obravnavanega onesnaženja okolja.
ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 177, 250, 250/1, 393.
pravica do družinske pokojnine – pravica do pokojnine – lastnost zavarovanca
Tožnici pripada pravica do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je imel v času poškodbe lastnost zavarovanca tožene stranke in na strani katerega so bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine.
ZTLR člen 20, 33, 20, 33. SPZ člen 37, 37/1, 37, 37/1.
lastninska pravica - posebno premoženje
Tožnici njen status lastnice stanovanja omogoča uživanje stanovanja sami s svojima otrokoma, zato je utemeljeno sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izselitev toženca.
V individualnem delovnem sporu mora vsaka stranka navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje teh dejstev pa mora predlagati dokaze. Ker tožnik ni tako ravnal – ker ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi resničnost navedb, tožbenemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi.
ZOR člen 28, 28/1, 425, 28, 28/1, 425. ZPP člen 191, 191/1, 191/2, 191, 191/1, 191/2. OZ člen 18, 18/1, 406, 18, 18/1, 406.
pridružitev novega tožnika - lastnik - upravljalec - sosporniki
Pravilno pa je prvostopno sodišče tudi ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za pridružitev novega tožnika po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP. Tožeči stranki glede na sporni predmet sicer nista v pravni skupnosti niti se njune pravice ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago niti se njuna zahtevka ne opirata na istovrstno pravno in dejansko podlago. Gre pa v dani pravni in dejanski situaciji po oceni pritožbenega sodišča za primer dogovorjene solidarnosti na upniški strani (406. člen OZ, prej 425. člen ZOR) izražene s konkuldentnimi ravnanji (1. odst. 18. člena OZ, prej 1. odst. 28. člena ZOR). RS je namreč s pridružitvijo prvotožeči stranki in postavitvi zahtevka na izročitev nepremičnine njej in prvotožeči stranki pristala na solidarnost s prvotožečo stranko, kar velja tudi za prvotožečo stranko, saj se ta pridružitvi RS in tožbenemu zahtevku, ki ga je postavila, ni protivila, temveč ga je odobravala. Tožeči stranki sta torej s svojimi dejanji pokazali voljo, da nastopata s svojim zahtevkom proti toženi stranki kot solidarna upnika. Pogoji za pridružitev RS kot novega tožnika so bili torej podani.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu
Ob tem, da se je sama tožeča stranka v svojih trditvenih navedbah, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, sklicevala na navedeno okoliščino, da so nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, spadale pod režim družbene lastnine, bi s stvarnopravnim zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice lahko uspela samo ob zatrjevanju dejanskih okoliščin, na katere so posamezni zakoni, ki so urejali lastninjenje sredstev v družbeni lastnini, vezali pridobitev lastninske pravice na teh sredstvih.
povzročitev škode - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Podlaga za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti predstavljajo duševne bolečine, ki so posledica omejitev v oškodovančevih življenjskih aktivnostih. Ugotovljene škodne posledice, ki jih je utrpela tožnica, pa se ne kažejo v zmanjšanju tožničinih življenjskih aktivnosti, ampak v tožničini prizadetosti zaradi brazgotine, ki ji je ostala na obrazu in ki ji povzroča duševno trpljenje v socialnih stikih. Zato pa podlaga za priznanje denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni podana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožniku je bilo očitano, da v določenem roku ni prilagodil mesečnih izpiskov na način, kot je bil nastavljen plan. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana šele po poteku šestmesečnega roka od dneva, predvidenega za opravo te obveznosti, je tožena stranka z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prekoračila šestmesečni objektivni rok, ki začne teči ob nastanku razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/3, 158, 158/1, 188, 188/3.
umik tožbe - stroški pravdnega postopka
Tožnik, ki umakne tožbo mora nasprotni stranki povrniti stroške, pri tem pa razlog, zaradi katerega se je odločil za umik ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je izpolnitev zahtevka.
prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti, ko le-te dosežejo glavnico, predstavlja kogentne določbe materialnega prava. Namenjene so zaščiti ene pogodbene stranke - dolžnika. Ker je ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotovilo, da so zapadle, pa do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje neplačane obresti, že dosegle vtoževano glavnico, je sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP spremenilo tako, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti v višini vtoževane glavnice.
ZPP člen 363, 363/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 32, 32/3, 32, 32/3.
sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije - dovoljena pritožba
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe (1. odstavek 363. člena ZPP). Po splošnem pravnem pravilu, da specialni zakon določeno področje oz. institut lahko uredi drugače kot splošni zakon, pa je ZDSS-1 med drugim določil, da je pritožba zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče ni dopustilo revizije (3. odstavek 32. člena ZDSS-1), dovoljena. Odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije zavreči, ker je bila vložena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je zato napačna.