svoboda urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba o posredovanju - plačilo za posredovanje
Tudi za posredništvo velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, niso izključeni dogovori o udeležbi pri dobičku, npr., če se doseže posebej visoka cena, dogovori o kombiniranju dveh načinov, npr. provizija in dogovor o udeležbi pri dobičku, ali dogovori o neenotno dogovorjeni proviziji, ki raste ali pada glede na uspeh posrednika. Brez naročiteljevega zahtevka pa sodišče ne sme po lastni iniciativi znižati plačila, tudi če ugotovi, da je pretirano visoko, razen v primeru oderuške pogodbe.
V tem primeru so odločilnega pomena lahko okoliščine, da se ne ve, kako je prišel toženec do vozila, katerega je nato krivdno poškodoval. Če je prišel do vozila kot sozavarovana oseba po 31. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, tedaj zavarovalnica lastniku vozila ne bi smela izplačati zavarovalnine, saj je v primeru vinjenosti zavarovanca, to rizična izključitev. Če pa je prišel do vozila kot voznik na službeni vožnji ali kot voznik izposojenega vozila, tedaj pa gre za regres proti vozniku iz 10. točke pogojev. Če ima voznik položaj zavarovanca, tedaj proti njemu ni mogoče uveljavljati subrogacijskih zahtevkov.
zaznamba izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - pogoji za dovolitev vpisa - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe).
Če je imela tožnica možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustila, mora tisti del škode, ki je posledica te njene opustitve, trpeti sama (192. čl. ZOR). V tem smislu je ugovor tožene stranke upošteven, vendar ga je treba preveriti z izvedencem ustrezne stroke, gre za strokovno vprašanje, s takšnim znanjem sodišče ne razpolaga.
Pravni standard pravične denarne odškodnine, kot ga opredeljuje določba 200. čl. ZOR.
izbris zaznambe spora - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - podlaga za izbris zaznambe - predlagatelj
Iz spisovnih in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pod Dn.št. vložil predlog za izbris zaznambe spora pri parc.št. 332/2 k.o. D.N. M.P. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe spora ter izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti sklicujoč se na 81.čl. in 100.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Za to pa na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih sodnih odločb ni imelo podlage, kot pravilno opozarja pritožba. Če bi želelo opraviti izbris zaznambe spora na obravnavani nepremičnini last I.S., bi moralo razpolagati z listinami, katere določa 84.čl. ZZK-1.
SPZ člen 70. ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 21, 21/2.
fizična delitev stvari – izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari – tržna vrednost nepremičnine – civilna delitev
Načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari.
V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.
izvršilni postopek - stečajni postopek - prekinitev izvršilnega postopka
Takšne izvršbe pa ni mogoče nadaljevati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.5.2006, ker je lahko upnik poplačan le v stečajnem postopku. Upnik stečajnega dolžnika je lahko le izjemoma poplačan tudi v izvršilnem postopku, če gre za situacijo iz 4. odst. 131. čl. ZPPSL, pa še takrat se lahko izvršba nadaljuje le na podlagi sklepa stečajnega senata.
OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1. ZDR člen 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2, 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2.
konkurenčna prepoved - odškodnina
Kršitev prepovedi konkurence je sankcionirana tako, da je zakon izrecno določil odškodninsko odgovornost delavca. Ker v konkretnem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Ker je škoda na podlagi tožnikovega ravnanja nastala družbi ustanoviteljici tožene stranke in ne toženi stranki, namreč ni mogoče govoriti o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Zahtevek tožene stranke za vrnitev izplačanih plač pa ni utemeljen tudi zato, ker te ne predstavljajo škode in ker niti ni dokazala, da jih je tožniku dejansko izplačala. Glede plačanih davkov in prispevkov iz naslova zavezančevih bruto plač pa je potrebno ugotoviti, da delodajalec teh sredstev ne nakazuje delavcu temveč pristojnim institucijam, kar pomeni, da ni pravne podlage, da se vrnitev le-teh v primeru neupravičenega nakazila, zahteva od delavca.
pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok kot nebistvena sestavina pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev
Tožeča stranka ne more biti uspešna s pritožbeno trditvijo, da dodaten rok, ki ji ga je dala tožena stranka za plačilo kupnine ni bil primeren. Tako določen dodatni rok v ničemer ni odstopal od roka, ki sta ga stranki dogovorili v sklenjeni pogodbi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK02931
ZD člen 142, 214, 142, 214. ZIZ člen 24, 24/4, 37, 24, 24/4, 37. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izvršilni postopek - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - sklep o dedovanju
Za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek.
Neformalni razgovor s tožnikom brez predhodnega obvestila o tem, da gre za zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in o tem, da šteje tožena stranka tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni zagovora v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZDR.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - obresti kot glavni zahtevek
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da se skladno z 2. odst. 39. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obresti ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Vendar pa pritožba pravilno opozarja, da znesek 119.053,00 SIT ni uveljavljen kot stranski zahtevek od vtoževanega zneska 495.415,00 SIT, ampak je uveljavljen kot glavni zahtevek v obliki izračunanih zamudnih obresti od po toženi stranki prostovoljno in pred pravdo plačanega zneska.
Sklepa tožene stranke delavcu, da je dolžan vrniti štipendijo sta po svoji naravi le poziv tožniku štipendistu za vrnitev štipendije zaradi zatrjevane neizpolnitve pogodbenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju in ne predstavljata izvršilnega naslova. Tožena stranka bo za izterjavo dolgovanega zneska morala vložiti posebno tožbo in na ta način pridobiti izvršilni naslov. Zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, saj gre za ugotovitev nezakonitosti navedenih sklepov, vložitev ugotovitvene tožbe pa je dopustna pod pogoji, ki so določeni v zakonu. Ker posebni predpisi ne dajejo štipendistu sodnega varstva v zvezi z odločitvami štipenditorja o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in ker pravna korist tožnika v obravnavani zadevi ni izkazana, je bila tožba pravilno zavržena. S tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev oz. priznanje zaposlitve pri Evropskem parlamentu kot zaposlitve pri državnem organu RS v smislu štipendijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar pa sploh ne more biti predmet ugotovitvene tožbe.
ZDR (1990) člen 7, 7. ZDR člen 39, 40, 40/1, 126, 126/2, 39, 40, 40/1, 126, 126/2.
plačilo za uspešnost poslovanja - konkurenčna klavzula - enostranski odstop
Odločitev o tem, ali in v kolikšnem znesku se tožniku prizna nagrada zaradi uspešnosti poslovanja, ni prepuščena izključno presoji nadzornega sveta. Odločitev o tem, da se tožniku kot glavnem direktorju tožene stranke iz tega naslova lahko izplača določen odstotek od njegove plače, je v avtonomiji delodajalca kot pogodbene stranke, presoja o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo in višina tega izplačila v okviru pogodbeno dogovorjenega obsega denarnega zahtevka, ki se nanaša na plačo in druge prejemke v zvezi z delovnim razmerjem, pa je v pristojnosti delovnega sodišča v individualnem delovnem sporu.
Niti v ZDR/90 niti v sedanjem ZDR enostranski odstop delodajalca od dogovorjene konkurenčne klavzule ni predviden in ker tudi sporazuma med pogodbenima strankama v tej smeri ni bilo, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku delavca za plačilo nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ugodilo.
ZPP člen 482, 482/1-2, 482, 482/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2, 268.
tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - odpoklic direktorja - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Za vprašanja, ki izhajajo iz korporacijskega statusa, med katere spada tudi odpoklic člana uprave, se ne uporablja delovnopravna zakonodaja.
Ker se ugotovitev o ničnosti oziroma neveljavnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave presoja zgolj skozi določila prava gospodarskih družb (ZGD-1), je v konkretnem primeru za obravnavanje tega spora podana pristojnost Okrožnega sodišča v N.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe
Sodišče izvršbo ustavi, če organizacija za plačilni promet vrne sklep sodišču, ker v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev oz. sredstev v vezavi.
Ker tožena stranka - delodajalec prevzemnik tožniku po prehodu ni izplačevala enake plače, kot jo je pred tem prejemal od delodajalca prenosnika, je tožbeni zahtevek za plačilo premalo izplačane plače utemeljen, saj do drugačnega dogovora oziroma do drugačne odločitve o višini plače ni prišlo.