ZJU člen 60, 60/3, 61, 61/1, 61/2, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 22, 22/5.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka
Odločitev o tem, koliko faz in katere metode izbirnega postopka bodo uporabljene v konkretnem izbirnem postopku, je v celoti prepuščena natečajni komisiji, saj je v skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZJU ona tista, ki vodi izbirni postopek.
Ni nujno, da so vsa vprašanja dobesedno citirana iz meril, saj vnaprejšnja opredelitev vprašanj še ne pomeni, da bodo vsi razgovori potekali popolnoma uniformno. Ustni razgovor je interakcija natečajne komisije in kandidata in poteka pri vsakem kandidatu nekoliko drugače, saj lahko kandidat na določeno vprašanje odgovori že sam v kontekstu odgovora na kakšno drugo vprašanje.
Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oziroma ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč treba, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna, oziroma da ne odstopa od odločitev, sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
javni razpisi - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - upravni akt - posamičen akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - upravna zadeva - zavrženje tožbe
Ker obvestilo o neizbiri, ki ga v konkretnem primeru s tožbo izpodbija tožnik, glede na vsebino, ki jo vsebuje, ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče po 2. členu ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, saj tožena stranka z izpodbijanim aktom sploh ni odločala ne o upravni zadevi in tudi ne o kakršnikoli pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka v zvezi s 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatna strokovna dela
Tožnica dodatnih dokazil o tem, da je referat na mednarodni konferenci dejansko izvedla, ni predložila, teh dokazil pa ni predložil niti organizator konference. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o verodostojnosti predloženih potrdil, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazano materialno pravno relevantno dejstvo. Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj sama objava ne izkazuje, da je šlo za mednarodni posvet ali konferenco in da je tožeča stranka referat izvedla.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca
Splošno znano dejstvo je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.
Tožnica dodatnih dokazil, da je samostojni referat na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla, ni predložila, niti teh ni predložil organizator konference, tožena stranka pa teh na drug način ne more pridobiti. Tožena stranka je po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice ugotovila, da kljub dodatnemu ugotovitvenemu postopku obstaja dvom o vsebinski verodostojnosti predloženih potrdil, da je šlo resnično za izvedbo referatov, zaradi česar izvedbe referatov na mednarodni konferenci ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10. ZUP člen 240.
pogoji za napredovanje - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje učiteljev - vzgoja in izobraževanje
Pri točkovanju je tožena stranka iz razlogov, ki jih obširno navaja v izpodbijani odločbi, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki so bili kot dokazilo predloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno tožečo stranko pozvala, da s predložitvijo programa posveta odpravi dvom v verodostojnost predloženih potrdil in dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže.
javni natečaj - neuvrstitev v izbirni postopek - natečajni pogoji - pogoj izobrazbe - zahtevana smer izobrazbe - sestava komisije za pritožbe
Sestava komisije za pritožbe ni bila možna iz zaposlenih pri Zagovorniku, zato je predstojnik organa z imenovanjem komisije iz drugih državnih organov postopal pravilno in tudi ustavnopravnoskladno.
Obseg pristojnosti komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je določen v 35. členu ZJU, zato ni mogoče očitati, da bi morala komisija za pritožbe opraviti tudi presojo Akta o sistemizaciji delovnih mest pri organu (v smislu tožbenega očitka diskriminacije), še zlasti, ker je sprejem tovrstnih aktov avtonomna odločitev delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. Zato se ni možno v tem upravnem sporu spuščati v vprašanje, ali so bili podani razlogi za določitev tega pogoja ali ne, kot tudi, da je iz postopka izostala analiza potrebnosti takega pogoja za razpisano delovno mesto.
ZJU člen 76, 76/1, 147. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 55, 55/8.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je bil z odločitvijo delodajalca premeščen na delovno mesto pravosodni svetnik, ki se v skladu s 14. členom Kolektivne pogodbe opravlja v dveh nazivih, in sicer nižjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) II in v višjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) I. Ker doslej še ni bil imenovan v naziv Pravosodni svetnik, pomeni,da je bila odločitev delodajalca, da ga imenuje v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I, torej v višji naziv, v neskladju z določbo osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, saj bi bilo dopustno tožnika imenovati le v nižji naziv, torej naziv Pravosodni svetnik (PDI) II.
Imenovanje v naziv temelji na določbah ZJU in Uredbe o notranji organizaciji in ne na določbah ZSPJS, saj je določitev plače posledica predhodnega imenovanja v naziv in ne obratno. Iz tega razloga ureditev sistema plač v ZSPJS ni relevanten predpis za imenovanje uradnika v naziv.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje
Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže. Ker zahtevanega programa posveta niti tožeča stranka niti organizator posveta nista predložila, dejstvo, da je tožeča stranka dejansko izvedla referate na omenjenih mednarodnih posvetih, pa ni razvidno niti iz ostalih dokazil, tudi po presoji sodišča dvom v verodostojnost predloženih potrdil ni bil ovržen. Zato je tožena stranka po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice pravilno odločila, da predloženih potrdil glede izvedbe referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi, če ni izkazano, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določata zakon in na njegovi podlagi izdani Pravilnik.
pravniški državni izpit (PDI) - obveznost povrnitve - povrnitev stroškov - aktivno iskanje zaposlitve
Določba 19. b člena ZPDI ureja drugačen pravni položaj oseb, ki so pristopile k opravljanju PDI, v primerjavi s položajem sodniških pripravnikov iz 11.a člena ZPDI, zato je bila tožnica, skladno z določbo 19. b člena ZPDI, dolžna zaposlitev v organih iz 11.a člena iskati sama, aktivno.
Ob smiselni uporabi definicije aktivnega iskanja zaposlitve, kot jo določa ZUTD, je mogoče pojem „po svoji volji“ iz drugega odstavka 19.b člena ZPDI razumeti le tako, da je posameznik dolžan izkazati, da je zaposlitev v organih iz 11.a člena iskal tako, da se je prijavljal na razpisana delovna mesta.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje
Okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti odločitve, saj ta objava ne izkazuje niti, da je dejansko šlo za mednarodni posvet ali konferenco, niti, da je na njej tožeča stranka referat izvedla.
razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v naziv
Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
napredovanje - napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je z vidika standardov obrazložitve odločb po 214. členu ZUP ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničinega predloga navaja zgolj to, da je tožnica zaposlena na navedenem ministrstvu kot javna uslužbenka na strokovno-tehničnem delovnem mestu in da tako v času delovnega razmerja na ministrstvu ne more napredovati v naziv na podlagi določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera za tožnico Pravilnika ne more uporabiti.
Sodišče kot nesporno ugotavlja, da je po zakonu v diskrecijski pravici generalnega direktorja policije, ali bo v taksativno naštetih primerih iz prve do šeste alineje prvega odstavka 61. člena ZODPol policistu odvzel pravico izvajati policijska pooblastila.
Prvostopenjski upravni organ je v izpodbijani odločbi poleg navedbe predpisa, na katerega je oprl svojo odločitev (prvi odstavek 61. člena ZODPol), pojasnil tudi razloge, na podlagi katerih je utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje navedeni predpis, odločil tako, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20. ZUP člen 140.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je pri točkovanju referatov oziroma pri vrednotenju navedenega strokovnega dela, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki jih je izdalo C. in ki so bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Iz izpodbijane odločbe in iz listin, ki so v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev vloge oziroma na predložitev dodatnih dokazil, ki bi ovrgla dvom v verodostojnost predloženih potrdil, ki pa jih ni predložila, saj je vlogo dopolnila zgolj z izjavami prič, ki so sodelovale na istem simpoziju. Tožena stranka niti s strani tožnice niti s strani organizatorja posveta ni pridobila ustreznih dokazil, ki bi potrdila verodostojnost predloženih spornih potrdil.
Zakon o športu člen 7, 8, 32. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive (2007) člen 6.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dopolnitev predloga
Toženka pred izdajo izpodbijane odločbe, ne glede na navedbe tožnika v predlogu za napredovanje in ne glede na dejstva, ki so izhajala iz prilog k predlogu za napredovanje strokovnega delavca v športu v naziv, ni ugotavljala, ali je tožnik zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma ali je zasebni športni delavec, ki je na podlagi tega statusa samozaposlen (prvi odstavek 6. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive). Glede na določbe 7. in 8. člena ZSpo so namreč izvajalci letnega programa športa lahko tudi zavodi in zasebniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, pa tudi osnovne šole.
Ugotovitve, da tožnik ni zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa in da nima statusa zasebnega športnega delavca, toženka v izpodbijani odločbi ni navedla, niti pred izdajo izpodbijane odločbe, kot že povedano, ni pozvala tožnika, da svoj predlog, podan na obrazcu, ustrezno dopolni tako, da bo iz njega jasno razvidno, ali je zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma da je zasebni športni delavec, registriran za opravljanje dejavnosti v športu. Prav tako se v izpodbijani odločbi ni opredelila do dejstev, ki izhajajo iz predlogu priloženih listin v zvezi z njegovo funkcijo sodnika hokeja na ledu kot zasebnega športnega delavca.
Kolikor bo v ponovljenem postopku na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje navedene pogoje po ZSpo in Pravilniku, bo lahko napredoval (tudi) na podlagi določb navedenih predpisov, ne glede na to, da bi napredovanje lahko zahteval tudi na podlagi predpisov iz področja vzgoje in izobraževanja (ZOFVI in Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20. ZOFVI člen 105. ZUP-UPB2 člen 10.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dokazila k vlogi - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v verodostojnost predloženih potrdil v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zakaj je v konkretnem primeru zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi navedenih referatov.
Iz vabila na 16. mednarodni znanstveni posvet, izhaja, da so v okviru tega posveta predvidene razstava, predstavitev projektov in delavnice (samostojni referati v vabilu niso predvideni). Iz vabila na 17. Mednarodni znanstveni posvet, ki se prav tako nahaja v upravnem spisu, pa izhaja, da so v okviru tega posveta predvidene razstava projektov, vabljena predavanja, predstavitve projektov in delavnice (samostojni referati tudi v tem vabilu niso predvideni).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20. ZOFVI člen 105. ZVP člen 10, 140.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Organ v odločbi pojasnjuje potek celotnega ugotovitvenega postopka. V postopek je pritegnil tako tožnico kot tudi organizatorja Združenja A., in nato na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka zaključil, da dejstva, da je tožnica izvedla na znanstvenih posvetih pet samostojnih referatov, ki bi ustrezali kriteriju iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika ni mogoče šteti za dokazanega. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v verodostojnost predloženih potrdil v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke razdelka č) 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zakaj je v konkretnem primeru zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi navedenih referatov.
javni uslužbenec - pravosodni policist - imenovanje v uradniški naziv - odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni natečaj - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - premestitev
Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri Ministrstvu za obrambo, saj je sam podal odpoved delovnega razmerja, kar izhaja iz upravnega spisa zadeve. Glede na določbo 91. člena ZJU pa pridobljeni naziv ugasne med drugim z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika. Naziva naddesetnik, ki ga je tožnik nesporno pridobil pred prekinitvijo delovnega razmerja v Slovenski vojski, tako ni možno upoštevati, čeprav je z istim delodajalcem (Republiko Slovenijo) prišlo naslednji dan do sklenitve novega delovnega razmerja.