ZJU člen 22, 22/3, 24, 24/5, 24/6, 74, 74/3, 76, 76/3, 77, 77/1, 84, 90, 90/1. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/7, 100a/8, ZPP člen 19, 19/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/4, 50.
stvarna pristojnost - razmejitev pristojnosti med delovnim in upravnim sodiščem - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da določili 5. in 6. odstavka 24. člena ZJU razmejitev pristojnosti med Delovnim in socialnim sodiščem ter Upravnim sodišče vežeta na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja po zakonu treba odločiti s sklepom ali pa z upravno odločbo. Z vidika presoje o stvarni pristojnosti sodišča za sodno varstvo je pomembno tudi, da sta določbi 3. odstavka 76. člena in 1. odstavek 77. člena ZJU specialni glede na določilo 100.a člena ZObr. Poleg tega je iz določila 7. odstavka 100.a člena ZObr dovolj očitno razvidno, da je bil namen zakonodajalca, da je pristojno sodišče iz 8. odstavka 100.a člena ZObr delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče RS.
Ker je izpodbijana odločitev iz druge točke izreka izpodbijane odločbe posledica odločitve organa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, je odločitev v upravnem sporu glede tožbe zoper drugo točko izreka izpodbijane odločbe odvisna od vprašanja glede (ne)zakonitosti odločitve tožene stranke glede prve točke izreka izpodbijane odločbe, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča – v konkretnem primeru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Zakonodajalec sodno varstvo tudi v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, omejuje na pravico do odškodnine, razveljavitev sklepa o izbiri, akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi ter ponovitev izbirnega postopka, ne predvideva pa sodnega varstva prek razveljavitve javnega razpisa.
Določila splošnega upravnega postopka (ZUP) se (smiselno) uporabljajo ne samo za postopek javnega natečaja (1. odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati (2. odstavek 65. člena ZJU).
Po določilu 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka).
državni pravobranilec - določitev plače državnega pravobranilca - uporaba predhodnih določb zakona - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Državni pravobranilci bi morali biti uvrščeni v tiste plačne razrede iz priloge 1 ZSPJS, ki so po vrednosti najbližji nominalnim zneskom osnovne plače.
Sodišče izpodbijane odločbe ni odpravilo in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
določitev plače državnega pravobranilca - akt o prevedbi - nezakonitost akta o prevedbi - odprava odločbe
Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.
Akt o prevedbi, ki izhaja iz golega števila napredovanj je neskladen z zakonom. Odločba je nezakonita, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj.
javni sektor - državni pravobranilec - prevedba plače - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker je bila tožnica uvrščena v 51. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače za znesek iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Sodišče je s sodbo ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj.
dodelitev službenega stanovanja v najem - stvarna pristojnost - kršitev pravil postopka - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti
ZUP določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti, ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZDPra člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
določitev plače državnega pravobranilca - kršitev pravice do napredovanja - dejansko stanje ob izdaji odločbe - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi moral biti tožnik uvrščen v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker je bil uvrščen v 50. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Tožniku se plača s prevedbo ne bi smela znižati zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako mu po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožniku po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnik napredoval v višji plačni razred, bi napredoval le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 50. v 51. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka moral biti uvrščen v višji plačni razred.
Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
ZSPJS člen 9, 10, 49c, 49c/4. ZUS-1 člen 64, 64/2.
državni pravobranilec - plača - prevedba v plačni razred - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Po določbi 4. odstavka 49. c člen ZSPJS se nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Tožena stranka se nepravilno sklicuje na 9. člen ZSPJS, saj so določbe 9. člena ZSPJS namenjene urejanju razmerij, ki so na novo nastala že po uveljavitvi ZSPJS, medtem ko so prehodne določbe, kamor se šteje tudi 49. c člen zakona, namenjene določanju prehoda iz starega v nov plačni sistem.
razporeditev javnega uslužbenca na delovno mesto - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
Odločitev o sklepu z dne 1. 3. 1999, ki se nanaša na razporeditev tožnice na delovno mesto sekretarke v sekretariatu za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, to je kot višje upravne delavke, uvrščene v VII. tarifni razred, ne pomeni predhodnega vprašanja, ki bi v konkretnem primeru lahko pripeljalo do drugačne odločitve v isti upravni stvari, v kateri je bilo v prejšnjem postopku že odločeno z dokončno odločbo z dne 2. 11. 1999, pravnomočno dne 25. 11. 1999, s katero je bila tožnica razporejena na delovno mesto višje svetovalke za področje kmetijstva, to je prav tako na delovno mesto višje upravne delavke, uvrščene v VII. tarifni razred. Ker ne gre za predhodno vprašanje, je pravilna ugotovitev, da ni podan obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP, ki ga je uveljavljala tožnica. Posledično je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega organa, da ni podan razlog za daljši objektivni rok za uvedbo obnove postopka.
javni uslužbenci - generalni državni pravobranilec - načelo delitve oblasti - določitev osnovne plače - upravni spor - tožbene navedbe glede zakonske ureditve področja
Tožnik v tožbi argumentirano, z navedbo kakršnihkoli konkretnih (pravnih ali dejanskih) razlogov, ne izpodbija konkretnega prvostopnega upravnega akta, zoper katerega je sicer uperil predmetno tožbo, pač pa nasprotuje zakonski ureditvi, kot je veljala v času odločanja tožene stranke in prvostopenjskega organa pred njo, oziroma citiranemu določilu ZSPJS. Ob upoštevanju ustavnega načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno mora zato sodišče v izvrševanju sodne funkcije oblasti, zaradi česar ni pristojno presojati tožbenih navedb, kolikor se nanašajo na primernost zakonskega in zakonodajno-tehničnega urejanja področja plač v javnem sektorju kot vsebine zakonodajne funkcije oblasti in na določanje politike na tem področju ter s tem povezanih aktivnosti tožene stranke kot nosilca izvršilne (veje) oblasti, tovrstne tožbene ugovore zavrniti.
ZSPJS člen 49c, 49c/4. ZDPra člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 64, 64/2. URS člen 125.
določitev plače državnega pravobranilca - kršitev pravice do napredovanja - uporaba nezakonitega akta o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Ker 4. odstavek 49. c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker pa je bila uvrščena v 49. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Tožnici se plača s prevedbo ni znižala zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako ji po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožnici po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnica namreč napredovala v višji plačni razred, bi napredovala le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 49. v 50. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka morala biti uvrščena v višji plačni razred, kot pa je 49.
Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje, temveč je na podlagi 2. odstavka 64. člena ZUS-1 zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita.
javni uslužbenec - državni pravobranilec - prevedba plače - določitev osnovne plače - uporaba prehodnih določb - upravni spor odprava odločbe
Ker je bila tožnica uvrščena v 51. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS.
Sodišče je izdalo sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj.
javni uslužbenci - državni pravobranilec - prevedba plače - akt o prevedbi - uporaba prehodnih določb - uporaba nezakonitega akta o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker 4. odstavek 49. c ZSPJS člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače.
Sodišče je izdalo sodbo, s katero je samo ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
državni pravobranilec - določitev plače - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena ZSPJS določa, da se nominalni znesek osnove plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače.
V obravnavanem primeru je sodišče izdalo sodbo, s katero je le ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe.
javni uslužbenec - državni pravobranilec - akt o prevedbi - prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Sodišče je presodilo, da je odločba nezakonita, ker temelji na podzakonskem predpisu, ki ne upošteva zakonskih uvrstitvenih določb o varovanju doseženih napredovanj. Kršitev materialnega prava je po ZUS-1 sicer sankcionirana z odpravo izpodbijane odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena), ki pa v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna.
javni uslužbenci - državni pravobranilec - prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta razred
V okviru tožbenega predloga, da sodišče odpravi prvostopno in drugostopno odločbo, je sodišče izdalo sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe. Odločba je nezakonita, ker temelji na z zakonom neskladnem podzakonskem predpisu. Kršitev materialnega prava je po ZUS-1 sicer sankcionirana z odpravo izpodbijane odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena), ki pa v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna.
ZJU člen 57, 57/7, 61, 62, 65, 65/1. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 22, 22/4.
postopek za novo zaposlitev uradnika - merila izbirnega postopka - pogoji natečaja - izpodbijanje sklepa o neizbiri
Po oceni sodišča natečajni pogoj „izobrazbe naravoslovne smeri“ v konkretnem primeru vključuje tudi izobrazbo tehnične smeri, kamor spadata področji strojništva oziroma elektrotehnike, sistemizacija delovnega mesta inšpektorja pa opredeljuje le stopnjo izobrazbe in nabor nalog, ki jih inšpektorji opravljajo. Merili strojne in elektro izobrazbe ter poznavanja „tehnične zakonodaje“ sta zato odražali dejanske potrebe delovnega procesa, kot to določa 4. odst. 22. člena Uredbe, hkrati pa nista bili v nasprotju s sistemizacijo razpisanega delovnega mesta. Glede na obširno področje delovanja, ki ga pokriva tržni inšpektorat, pa tožena stranka v razpisu ni bila dolžna citirati zakonov, za katerih poznavanje bo dala prednost določenim kandidatom.
Tožnik neutemeljeno vztraja, da mu gredo tudi točke za opravljen državni izpit iz javne uprave ali usposabljanje za imenovanje v naziv, saj iz prijave ni razvidno, da bi izpolnjeval ti merili. Izpit iz ZUP, državni izpit iz javne uprave in usposabljanje za imenovanje v naziv so po vsebini različni preizkusi znanja oziroma programi usposabljanja, ki so jih predpisi v različnih časovnih obdobjih določali kot pogoj za opravljanje uradniških delovnih mest in jih med seboj ne gre enačiti.
ZJU člen 5, 16, 22, 24. ZSPJS člen 3.a, 22.a. ZDSS-1 člen 8. ZUS-1 člen 2.
plača iz naslova delovne uspešnosti - stvarna pristojnost
Glede dela plače iz naslova delovne uspešnosti lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti od pristojnega sodišča. Zakonodajalec v ZSPJS ni določil, katero je pristojno sodišče, ali delovno sodišče ali Upravno sodišče RS. Ker je z izpodbijanim aktom odločeno o pravici iz delovnega razmerja med tožnikom in njegovim delodajalcem (1. odstavek točka b. 5. člena v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDSS-1) in ker izpodbijani akt ni upravni akt (2. člen ZUS-1), se je Upravno sodišče RS izreklo za stvarno nepristojno.
ZZ člen 36, 37, 36, 37. ZUP člen 129, 209, 2, 4, 6, 129, 209, 2, 4, 6. ZUJIK člen 35, 36, 42, 35, 36, 42.
smiselna uporaba ZUP - test očitne nerazumnosti izbire kandidatov - imenovanje direktorja zavoda
Iz določila 3. odstavka 36. člena ZUJIK sicer izhaja, da predhodni mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda nista omejeni na kandidata po ustanoviteljevem izboru, vendar minister po tem določilu ni obvezan od svetov zahtevati, naj se mnenji nanašata na vse kandidate. Mnenje mora samo zahtevati. Tožnik nima prav, ko trdi, da sta mnenji svetov obvezujoči. Izdani mnenji predstavljata le pravno relevantno okoliščino, ki lahko zožuje avtonomijo ministra pri izbiri in končni odločitvi v tem smislu, da bolj kot je ministru nasprotujoče mnenje o kandidatih s strani enega ali obeh svetov tehtno obrazloženo, bolj mora biti temu primerno obrazložena tudi izbira strani ministra, pri čemer zakonitost odločitve ministra (nearbitrarnost glede na mnenji svetov) sodišče presoja preko t.i. testa očitne (ne)razumnosti, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ. Na zakonitost izpodbijanega akta nima nobenega vpliva dejstvo, da je v postopku odločanja ministra sodelovala komisija. Namen le-te je namreč le v zagotavljanju strokovne podpore ministru pri izbiranju, zato tudi tožbeni ugovor o nestrokovno sestavljeni komisiji sam po sebi ni pravno relevanten. Tožnik tudi nima prav, ko uveljavlja, da tožena stranka ne bi smela vzporedno voditi dveh razpisnih postopkov. Na dan 2. 7. 2008, ko je Svet A.A.A. sprejel sklep kot predhodno mnenje v predmetnem razpisu, Svet A.A.A. ni imel zakonite sestave, saj v njem ni bilo od vsaj enega člana do največ ene tretjine članov iz vrst predstavnikov delavcev. To pomeni, da je tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 36. člena ZUJIK, ker je odločila v okoliščinah, ko Svet A.A.A. ni imel možnosti podati pravno veljavnega predhodnega mnenja o kandidatih.
imenovanje uradnika na položaj - pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - zahtevana smer izobrazbe - javni uslužbenec
Javni natečaj kot zahtevani pogoj določa univerzitetno izobrazbo gradbene, pravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem iz navedenih smeri. Zato ni pravilno sklepanje tožnika, da s tem, ko je opravil magisterij na Ekonomski fakulteti, izpolnjuje zahtevane pogoje. Neustrezna dodiplomska izobrazba (arhitektura) s tem ne more nadomestiti.