Upravni organ prve stopnje je postopek prisilne izterjave zoper tožečo stranko, o odlogu katerega se odloča v obravnavani zadevi, ustavil, odpravil že izvršena dejanja davčne izvršbe ter odločil, da se že izterjana sredstva tožeči stranki vrnejo. Tožeča stranka si tako svojega položaja z odločitvijo Vrhovnega sodišča v ničemer ne more izboljšati, saj postopka prisilne izterjave, ki je že ustavljen, po naravi stvari ni več mogoče odložiti, zato po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka nima več pravnega interesa za revizijo v obravnavani zadevi.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – sekundarno arhivsko gradivo - ugotavljanje pogojev nemške narodnosti in domneve nelojalnosti – zelo hude posledice
Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije zoper sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
posojilna pogodba – oblika pogodbe – pristnost podpisa - grafolog - dokazovanje – izvedenec – obstoj procesnega sklepa o dopolnitvi izvedenskega mnenja – identiteta pravdne stranke – napaka pri zapisu imena pravdne stranke
Kljub temu, da sodišče ni sprejelo posebnega sklepa o dopolnitvi mnenja izvedenca, to ni vplivalo na pravilnost ali zakonitost izvedenega dokaza z izvedencem, saj zoper takšen sklep v skladu z 225. členom ZPP ni pritožbe in toženi stranki tako ni bila odvzeta nobena procesna pravica.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev – izločitveni razlog - sodelovanje v postopku na nižji stopnji – podaljšanje pripora - načelo iskanja resnice – dokazni postopek - pregled spisa – zapisnik o glavni obravnavi
Sodnik, ki sodeluje v senatu, ki odloča o podaljšanju pripora, ni izločen kot predsednik ali član senata, ki o zadevi odloča na glavni obravnavi.
Ker tožeča stranka ni navedba diferencirane vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožena stranka nima pravice do revizije.
tožba za vknjižbo lastninske pravice – pravni interes za revizijo – zemljiškoknjižno stanje - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker je toženec že vknjižen kot lastnik sporne nepremičnine, tožnica nima več interesa za odločitev o reviziji zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o tožničinem zahtevku za vpis toženčeve lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Dotikanje spolovila z roko je eno izmed najbolj značilnih spolnih dejanj, ki v primeru, če je storjeno brez privolitve oškodovanke, nikakor ne predstavlja zgolj ravnanja, s katerim storilec le prizadene spolno nedotakljivost.
ZOR člen 200, 203, 377, 377/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
zastaranje odškodninske terjatve – vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja – pretrganje zastaranja – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ob vložitvi tožbe za plačilo odškodnine 15. 9. 1999 je že tekel kazenski postopek zoper toženca in je bilo zastaranje tožnikove terjatve s tem pretrgano glede na določbo drugega odstavka 377. člena ob nastanku škode še veljavnega ZOR.
Zgolj vpogled v kazenski spis ne nadomesti dokaznega bremena tožeče stranke, ki bi morala substancirano navesti, kateri del kazenskega spisa naj se vpogleda. Vendar pa je podana procesna kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče, sprejemajoč prejšnje stališče, ni opredelilo do zaslišanja tožnika kot stranke, ki ga je opravilo, do dejstva, da je kazenski spis na glavni obravnavi prebralo brez pripomb strank in da se toženca kljub vabljenju glavne obravnave nista udeležila.
izdaja dovoljenja za bivanje zaradi zaposlitve – ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Dokazati mora tudi, da takšna škoda zanjo pomeni težko popravljivo škodo. Te pa tožnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni izkazal, saj škode ni z ničemer opredelil niti po višini niti po vsebini. Ker ni izkazal težko popravljive škode, tudi primerjava s škodo za javno korist ni mogoča.
Odmera odškodnine ne more odmeriti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ugovor tretjega – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska pravica v pričakovanju -
Tožnik je sicer res sklenil zavezovalni pravni posel pred izvršbami in zavarovanji in so lastninska upravičenja na stanovanju nanj prešla po sklenitvi in overovitvi menjalne kupoprodajne pogodbe, vendar bi svojo „lastninsko pravico v pričakovanju“ (do etažne razdelitve stavbe, v kateri je stanovanje, je res prišlo šele po sklenitvi pogodbe) lahko realiziral z vpisom v zemljiško knjigo najmanj takrat, ko je do etažne razdelitve stavbe prišlo.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in se na zemljiškoknjižne podatke zanese, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
prepozna revizija – rok za vložitev revizije – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota pooblaščenca – odvetnik – zavrženje revizije
Okoliščina, da je vlogo predlagateljičina odvetnica, sama po sebi ne izključuje možnosti uporabe druge izjeme po petem odstavku 112. člena ZPP – okoliščine, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.
Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost povzročitelja prometne nesreče - prerazporeditev ponesrečenega delavca na drugo delovno mesto - reorganizacija podjetja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prosta presoja dokazov - relativna kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ključnega vzroka tožnikove razporeditve ni moč iskati v reorganizaciji podjetja, še posebej ob v reviziji ponovno izpostavljeni ključni tožbeni trditvi, da je tožnik med bolovanjem na svoje staro delovno mesto uvajal novega delavca (kar bi pomenilo, da je njegovo delovno mesto takrat še obstajalo), glede katere pa v sodbah ni nobene ugotovitve.