Dotikanje spolovila z roko je eno izmed najbolj značilnih spolnih dejanj, ki v primeru, če je storjeno brez privolitve oškodovanke, nikakor ne predstavlja zgolj ravnanja, s katerim storilec le prizadene spolno nedotakljivost.
ZOR člen 200, 203, 377, 377/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
zastaranje odškodninske terjatve – vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja – pretrganje zastaranja – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ob vložitvi tožbe za plačilo odškodnine 15. 9. 1999 je že tekel kazenski postopek zoper toženca in je bilo zastaranje tožnikove terjatve s tem pretrgano glede na določbo drugega odstavka 377. člena ob nastanku škode še veljavnega ZOR.
Zgolj vpogled v kazenski spis ne nadomesti dokaznega bremena tožeče stranke, ki bi morala substancirano navesti, kateri del kazenskega spisa naj se vpogleda. Vendar pa je podana procesna kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče, sprejemajoč prejšnje stališče, ni opredelilo do zaslišanja tožnika kot stranke, ki ga je opravilo, do dejstva, da je kazenski spis na glavni obravnavi prebralo brez pripomb strank in da se toženca kljub vabljenju glavne obravnave nista udeležila.
izdaja dovoljenja za bivanje zaradi zaposlitve – ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Dokazati mora tudi, da takšna škoda zanjo pomeni težko popravljivo škodo. Te pa tožnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni izkazal, saj škode ni z ničemer opredelil niti po višini niti po vsebini. Ker ni izkazal težko popravljive škode, tudi primerjava s škodo za javno korist ni mogoča.
Odmera odškodnine ne more odmeriti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ugovor tretjega – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska pravica v pričakovanju -
Tožnik je sicer res sklenil zavezovalni pravni posel pred izvršbami in zavarovanji in so lastninska upravičenja na stanovanju nanj prešla po sklenitvi in overovitvi menjalne kupoprodajne pogodbe, vendar bi svojo „lastninsko pravico v pričakovanju“ (do etažne razdelitve stavbe, v kateri je stanovanje, je res prišlo šele po sklenitvi pogodbe) lahko realiziral z vpisom v zemljiško knjigo najmanj takrat, ko je do etažne razdelitve stavbe prišlo.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in se na zemljiškoknjižne podatke zanese, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Ker tožeča stranka ni navedba diferencirane vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožena stranka nima pravice do revizije.
tožba za vknjižbo lastninske pravice – pravni interes za revizijo – zemljiškoknjižno stanje - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker je toženec že vknjižen kot lastnik sporne nepremičnine, tožnica nima več interesa za odločitev o reviziji zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o tožničinem zahtevku za vpis toženčeve lastninske pravice v zemljiško knjigo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev – izločitveni razlog - sodelovanje v postopku na nižji stopnji – podaljšanje pripora - načelo iskanja resnice – dokazni postopek - pregled spisa – zapisnik o glavni obravnavi
Sodnik, ki sodeluje v senatu, ki odloča o podaljšanju pripora, ni izločen kot predsednik ali član senata, ki o zadevi odloča na glavni obravnavi.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
posojilna pogodba – oblika pogodbe – pristnost podpisa - grafolog - dokazovanje – izvedenec – obstoj procesnega sklepa o dopolnitvi izvedenskega mnenja – identiteta pravdne stranke – napaka pri zapisu imena pravdne stranke
Kljub temu, da sodišče ni sprejelo posebnega sklepa o dopolnitvi mnenja izvedenca, to ni vplivalo na pravilnost ali zakonitost izvedenega dokaza z izvedencem, saj zoper takšen sklep v skladu z 225. členom ZPP ni pritožbe in toženi stranki tako ni bila odvzeta nobena procesna pravica.
Upravni organ prve stopnje je postopek prisilne izterjave zoper tožečo stranko, o odlogu katerega se odloča v obravnavani zadevi, ustavil, odpravil že izvršena dejanja davčne izvršbe ter odločil, da se že izterjana sredstva tožeči stranki vrnejo. Tožeča stranka si tako svojega položaja z odločitvijo Vrhovnega sodišča v ničemer ne more izboljšati, saj postopka prisilne izterjave, ki je že ustavljen, po naravi stvari ni več mogoče odložiti, zato po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka nima več pravnega interesa za revizijo v obravnavani zadevi.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršilni postopek – nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu
Upnica je predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nadomestno dejanje, ki ga mora storiti dolžnik. Za odločanje o takem predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) pa je po določbi 224. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova, vključno z odločanjem o stroških, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil dolžniku v izvršilnem naslovu naloženo dejanje.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – sekundarno arhivsko gradivo - ugotavljanje pogojev nemške narodnosti in domneve nelojalnosti – zelo hude posledice
Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije zoper sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
kršitev kazenskega zakona - zloraba vere in cerkve v politične namene – zakonski znaki kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe ni razvidno, na kakšen način naj bi obsojenec zlorabil svoj položaj verskega predstavnika v namene, ki so nasprotni ustavnemu redu, torej njegovo ravnanje ne izpolnjuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe vere in cerkve v politične namene.
stvarna služnost – pridobitev služnostne pravice – pravni naslov – pridobitni način
Tožnica v reviziji posveča pravnomočni odločitvi v delu o zavrnitvi primarnega zahtevka za ugotovitev obstoja stvarne služnosti le skopo in pravno neupoštevno pozornost s sklicevanjem na pravila o konvalidaciji oblično hibnega posla iz 73. člena ZOR. Spričo ugotovljenega neobstoja pridobitnega načina za pravno veljavno ustanovitev služnosti na derivativni način pa te revizijske trditve niso pomembne za odločitev o zahtevku tožnice.