komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
spor majhne vrednosti – zatrjevana dejstva – razpravno načelo – splošno znana dejstva – sprememba firme pravdne stranke
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.
denacionalizacija – odplačna pridobitev nepremičnine – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – odklanjanje pomoči
Toženka ne nudi pomoči tožnici, vendar je to iz razlogov, ki so na strani tožnice in ne same toženke. Ta zato pogodbe ne krši, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi lahko pripeljali do razveze pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
prisilna poravnava – izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave – verjetno izkazana terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave – terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave
Odločitev sodišča o verjetnosti prerekanih terjatev je potrebna le zaradi podelitve glasovalnih pravic upnikom, in ne sodi v sklep o potrditi prisilne poravnave, ki je izvršilni naslov in podlaga za izpolnitev obveznosti dolžnika. Zato je torej stališče pritožnika, da bi moral sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebovati tudi odločitev sodišča o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, materialnopravno zmotno. Kakšne so vse obveznosti dolžnika pa upnik lahko razbere iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067608
ZDen člen 72. ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 378.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine – dokaz z izvedencem – zamudne obresti
Pri zahtevku po 72. členu ZDEN gre za nadomestilo tiste (izgubljene) koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDEN še ni mogel in ne koristi, ki jo jo je v tem času dosegel zavezanec. Vprašanje obogatitve na strani zavezane stranke za plačilo uveljavljane odškodnine niti ni pomembno.
Tudi pri presoji zahtevkov po 72. členu ZDen, ki jih je sodna praksa uvrstila med nečiste denarne terjatve, so se zamudne obresti od prisojene odškodnine, ki se je izračunavala po razmerah (cenah) ob sojenju, priznavale od izdaje sodbe dalje. Z uveljavitvijo ZPOMZO-A, ki je ločil prave zamudne obresti od valorizacijskih, pa je bilo ponovno mogoče priznavati zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude (vendar do uveljavitve ZPOMZO-1 samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih). Pritožbeno sodišče meni, da sicer ni nobenega razloga, da se načelno pravno mnenje ne bi nanašalo tudi na zahtevke po 72. členu ZDen, je pa potrebno le tega upoštevati tako kot se glasi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062508
URS člen 26. ZOR člen 154, 158, 172, 172/1. ZPP člen 164, 165, 165/2. ZUP člen 214.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - prepoved prodaje živil z vsebnostjo mamil - stroški postopka - pravočasno uveljavljanje stroškov pri vmesni sodbi - protipravnost ravnanja državnega organa
Družba ni smela v napitek dodajati kanaboidnih komponent iz razloga, ker je bila ta snov na podlagi Odločbe o seznamu mamil na seznamu prepovedanih substanc. Edino sprejemljivo je bilo na podlagi tega ravnanje inšpekcije, ki je družbi prepovedala dodajanje mamila v živilski produkt, ki bi bil v prosti prodaji. Inšpektorju ni preostalo drugega, kot da prepove prodajo produkta, ki bi pod svoje sestavine na deklaraciji vključeval tudi sestavino, ki je na seznamu mamil.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje in za svoje navedbe predložiti dokaze. Tožena stranka je izdani začasni odredbi ugovarjala povsem na splošno in zgolj z navedbo, da verjetnost terjatve ni izkazana, ker ji tožena stranka nasprotuje po temelju in višini. Subjektivnega elementa tožena stranka niti v ugovoru, niti v pritožbi ni izpodbijala. Pritožnik si napačno razlaga, da zadošča zgolj zapis, da denarni terjatvi nasprotuje po temelju in višini. Nasprotno: svoj ugovor – če bi želel z njim uspeti - bi moral utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njegovo trditev utemeljevali, za ta dejstva pa bi moral predložiti tudi dokaze.
OZ člen 86, 86/1, 92, 312, 312/2. ZPP člen 337, 337/1.
pobotni ugovor – zapadlost terjatve – ničnost – pritožbena novota – ekskluzivnost prodaje
Ne drži trditev tožeče stranke v pritožbi, da v času pobotnega ugovora tožene stranke niso obstajali pogoji za pobot, ker terjatev v višini 50.000,00 EUR še ni zapadla. Račun št. 11GP/2007 z dne 27. 12. 2007 v višini 50.000,00 EUR, na katerega se nanaša pobotni ugovor, je namreč zapadel v plačilo že 08. 01. 2008. Tožena stranka pa je pridobila omenjeno terjatev s pogodbo o prevzemu terjatve z dne 22. 01. 2008. Tako je že obstajala terjatev tožene stranke ob vložitvi ugovora z dne 14. 03. 2008.