Stanje perona kot dela železniške postaje ne spada v „uporabo vlaka“ in torej odgovornost po zavarovalni pogodbi ni zavarovana pri toženi stranki. Ker pa tega zavarovanja ni, tožena stranka kot zavarovalnica ni odgovorna za v tej pravdi vtoževano odškodnino.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
ZZK – 1 člen 29, 30, 148, 148/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/4, 14 in 16. ZSKZG člen 16, 16a, 16a/1.
pogoji za dovolitev vpisa – kmetijska zemljišča – sprememba kmetijskega zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče – vknjižba lastninske pravice na ime občine
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo na določbo 1. odst. 16.a čl. ZSKZG. V skladu z avtentično razlago se navedena določba razlaga tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20.7.2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s katerimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.
Nepravilna je razlaga določb ZSKZG, da sta sporni parceli postali last Republike Slovenije na podlagi samega zakona že leta 1993, ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije ni bil izveden. Omenjena kasnejša določba 16.a čl. ZSKZG je spremenila prejšnjo ureditev (lex posterior derogat lex interior). V korist občin je na novo določila, da zemljišča na neodplačen način preidejo v last občine, pod navedenimi pogoji. Ob jasni določbi navedenega zakona je torej republika, ki ob povedanem ni pridobila lastninske pravice neposredno na podlagi določb ZSKZG, izgubila vse možnosti postati lastnica predmetnih nepremičnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067689
SPZ člen 60. OZ člen 50.
pridobitev lastninske pravice na premičnini – navidezna pogodba – komisionar – navidezni kupec – slamnati kupec – prodajna pogodba – zaslišanje prič v drugem postopku
Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, temveč ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Pri pogodbi z navideznim kupcem gre za dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zaveza navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca). Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. Gre le za to, da navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe. To postane navidezni kupec, ki koristi kot že obrazloženo prenese na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze. Glede na navedeno prvo razmerje (pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem) privede do pridobitve lastninske pravice v korist navideznega kupca, drugo razmerje (dogovor med navideznim in resničnim kupcem) pa ima za posledico pravico resničnega kupca terjati od navideznega kupca prenos te pravice. Če do prenosa omenjene pravice nikoli ne pride, resnični kupec nikoli ne postane lastnik.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – bodoča škoda – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi samo dejstvo, da bo zaradi odstranitve OSM materiala potrebna še ena operacija, ne omogoča zaključka, da gre za (bodočo nepremoženjsko) škodo, ki bi jo prvo sodišče lahko upoštevalo (ob zaključku sojenja) pri odmeri denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin. Čeprav je iz zdravniškega izvida z dne 01. 04. 2009 razvidno, da je odstranitev OSM materiala iz levega zapestja predvidena v naslednjem letu, pa ni gotovo, kot pravilno opozarja toženka, da se bo tožnica za to tudi odločila. Po normalnem teku stvari tako ni zagotovo pričakovati, da bo bodoča škoda nastala.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
Navedbe pritožnika, da F. M., d.o.o., ni imelo nobenega razmerja z upnikom, so za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu družbenice povsem nerelevantnega pomena, saj se sklep o izvršbi ne nanaša na terjatev upnika do navedene družbe, temveč upnika do dolžnice B. K.
V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje in za svoje navedbe predložiti dokaze. Tožena stranka je izdani začasni odredbi ugovarjala povsem na splošno in zgolj z navedbo, da verjetnost terjatve ni izkazana, ker ji tožena stranka nasprotuje po temelju in višini. Subjektivnega elementa tožena stranka niti v ugovoru, niti v pritožbi ni izpodbijala. Pritožnik si napačno razlaga, da zadošča zgolj zapis, da denarni terjatvi nasprotuje po temelju in višini. Nasprotno: svoj ugovor – če bi želel z njim uspeti - bi moral utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njegovo trditev utemeljevali, za ta dejstva pa bi moral predložiti tudi dokaze.
spor majhne vrednosti – dopustno število pripravljalnih vlog – nova dejstva in dokazi - prekluzija
Vsaka stranka lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vloži le eno pripravljalno vlogo. V primerih, ko gre za pravdni postopek po izdaji sklepa, s katerim je bilo ugodeno ugovoru dolžnika ter razveljavljen sklep o izvršbi, postopek pa nadaljevan v pravdi, se šteje prva pripravljalna vloga tožene stranke tista prva vloga, ki je vložena po ugovoru zoper sklep o izvršbi v kateri tožena stranka odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v pravdnem postopku. Zgolj še v tej vlogi lahko torej tožena stranka podaja nove trditve in predlaga nove dokaze.