prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnica kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Nova dolžnica za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njo le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala.
Nova dolžnica na podlagi izpodbijanega sklepa vstopa v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je njen položaj takšen, da se mu kot dedinja ne more upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njene pravice ne posegajo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – vpis v kazensko evidenco
Sodišče ne more mimo določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki sodišču ne dovoljuje, da bi začelo postopek odpusta obveznosti v primeru, če kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, še ni izbrisano. Iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, v kazensko evidenco še vpisano.
Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so v postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
Ker vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno, se v zvezi s tem uporablja ZNP. Po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.
spor majhne vrednosti – zatrjevana dejstva – razpravno načelo – splošno znana dejstva – sprememba firme pravdne stranke
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – odklanjanje pomoči
Toženka ne nudi pomoči tožnici, vendar je to iz razlogov, ki so na strani tožnice in ne same toženke. Ta zato pogodbe ne krši, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi lahko pripeljali do razveze pogodbe.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067689
SPZ člen 60. OZ člen 50.
pridobitev lastninske pravice na premičnini – navidezna pogodba – komisionar – navidezni kupec – slamnati kupec – prodajna pogodba – zaslišanje prič v drugem postopku
Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, temveč ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Pri pogodbi z navideznim kupcem gre za dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zaveza navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca). Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. Gre le za to, da navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe. To postane navidezni kupec, ki koristi kot že obrazloženo prenese na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze. Glede na navedeno prvo razmerje (pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem) privede do pridobitve lastninske pravice v korist navideznega kupca, drugo razmerje (dogovor med navideznim in resničnim kupcem) pa ima za posledico pravico resničnega kupca terjati od navideznega kupca prenos te pravice. Če do prenosa omenjene pravice nikoli ne pride, resnični kupec nikoli ne postane lastnik.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
ZZK – 1 člen 29, 30, 148, 148/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/4, 14 in 16. ZSKZG člen 16, 16a, 16a/1.
pogoji za dovolitev vpisa – kmetijska zemljišča – sprememba kmetijskega zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče – vknjižba lastninske pravice na ime občine
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo na določbo 1. odst. 16.a čl. ZSKZG. V skladu z avtentično razlago se navedena določba razlaga tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20.7.2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s katerimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.
Nepravilna je razlaga določb ZSKZG, da sta sporni parceli postali last Republike Slovenije na podlagi samega zakona že leta 1993, ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije ni bil izveden. Omenjena kasnejša določba 16.a čl. ZSKZG je spremenila prejšnjo ureditev (lex posterior derogat lex interior). V korist občin je na novo določila, da zemljišča na neodplačen način preidejo v last občine, pod navedenimi pogoji. Ob jasni določbi navedenega zakona je torej republika, ki ob povedanem ni pridobila lastninske pravice neposredno na podlagi določb ZSKZG, izgubila vse možnosti postati lastnica predmetnih nepremičnin.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.