prenos krajevne pristojnosti - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravno ravnanje sodišča - objektivna nepristranskost
Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so lahko le takšne okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. O teh lahko govorimo, kadar tožeča stranka odškodninsko odgovornost države utemeljuje s subjektivnimi razlogi na strani posameznega sodnika ali sodnikov (na primer z nezakonitim ravnanjem sodnika). Izhajajoč iz takšnega kriterija, samo okoliščina o dolgotrajnem reševanju neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če niso izpolnjeni objektivni pogoji, da se začne določeno zadevo obravnavati in se jo zaključi brez nepotrebnega odlašanja, sojenje v razumnem roku namreč ni stvar posameznega sodnika ali sodišča, ampak sodni zaostanki zadevajo sodno vejo oblasti kot celoto.
Individualizacija in objektivizacija sta način določanja odškodnine, ki zagotavlja, da je odškodnina pravična tako z vidika konkretnega oškodovanca kot z vidika drugih oškodovancev.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - dokazni standard - ponovitvena nevarnost
Verjetnost storitve kaznivega dejanja na stopnji utemeljenega suma, ki sicer mora biti predhoden, izrazljiv, konkreten in specifičen, je v trenutku odreditve pripora in uvedbe preiskave nižja, kot mora biti v trenutku vložitve obtožnice.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevki v premoženjskem sporu - glavni in podrejeni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - uveljavljanje novot v reviziji - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranost dokaznih predlogov - priče
Tožeča stranka revizijsko izpodbija zavrnitev glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka. Gre za objektivno kumulirana tožbena zahtevka po 3. odstavku 182. člena ZPP. Navedba le ene ocene vrednosti spora ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na glavni kot tudi na podrejeni zahtevek. Takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta je s stališča dovoljenosti revizije opredeljena le glede glavnega zahtevka, glede podrejenega zahtevka pa obvelja, da tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, ne zadošča. Ni namreč naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze o dejstvih, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna. Načelno sicer velja dolžnost sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, vendar niso dolžna izvesti dokazov, če za to obstajajo upravičeni razlogi, med katere spada tudi zavrnitev nesubstanciranih dokaznih predlogov.
V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 18.12.2001). Med taka vprašanja sodi tudi v tej zadevi sprejeta toženčeva trditev, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zato, ker je mati v celoti financirala adaptacijo zgradb, in tudi razlog sodišča, da sama organizacija in nadzor adaptacije nimata pomena za podlago tožničinega zahtevka. Taki razlogi pomenijo drugačno presojo o podlagi tožbenega zahtevka, o kateri pa je bilo že pravnomočno odločeno.
kršitev določb pravdnega postopka - priprava na glavno obravnavo - nepravilno vabljenje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer mu odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
Z opredelitvijo, da je podaljšanje pripora zoper obdolženega neogibno potrebno za zagotovitev varnosti ljudi, je sodišče zavzelo stališče tudi glede odreditve hišnega pripora kot milejšega ukrepa.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o predmetu obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (prvi odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne le navesti zakonske razloge, iz katerih vlaga zahtevo (prvi odstavek 420. člena ZKP), temveč mora tudi konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - predmet pogodbe - pravni posel - priposestvovanje - dobra vera
Nesporno dejstvo, da sporni kletni prostor nikoli ni bil vpisan v zemljiško knjigo v korist tožeče stranke in na revizijski stopnji neizpodbojno dejstvo, da ta nepremičnina ni bila predmet prodajne pogodbe z dne 22.1.1992, utemeljujeta sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, izhajajočega iz pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.
Pravotvorno dejstvo, ki omogoča pravni sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, izhajajočega iz originarne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, pa je okoliščina, da tožeča stranka v obdobju, ko je imela nepremičnino v posesti, nikoli ni bila v dobri veri.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS23968
ZP-1 člen 55, 55/1.ZVCP-1 člen 59, 59/3, 60, 60/1, 241.
postopek pred prekrškovnim organom - ugotavljanje dejstev - vozila v cestnem prometu - naprave in oprema - predelava vozil - homologacija vozil - odreditev tehničnega pregleda
Dejansko stanje prekrška vgradnje neodobrene oziroma nehomologirane opreme v vozilo (po tretjem v zvezi s sedmim odstavkom 59. člena ZVCP-1) je dopustno ugotavljati v postopku pred prekrškovnim organom (prvi odstavek 55. člena ZP-1) in torej ne le z napotitvijo na izredni tehnični pregled oziroma dokazovati le z rezultati takšnega pregleda.
ZOR člen 154, 154/1, 941, 941/1. Splošni pogoji AO-95 člen 3, 3/2-4.
zavarovalna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče - regres zavarovalnice - premoženjska škoda - škoda na parkirni uri
Toženec je z odhodom s kraja nesreče kršil pogodbeno določeno obveznost o posredovanju osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju vozila. Zato je izgubil svoje zavarovalne pravice. Škoda na parkirni uri je pravno priznana škoda ne glede na vprašanje, ali je lastnik imel vsa potrebna uporabna dovoljenja za postavitev parkirne ure.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba zoper državo in sodnico pristojnega sodišča
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, saj ni tožena stranka sodišče, ampak Republika Slovenija, predlagajoče sodišče pa tudi ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
stvarna pristojnost - odškodninski spor - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - izbirna pristojnost
Glede na to da je v obravnavanem primeru določena izbirna pristojnost (52. člen ZPP), bi okrožno sodišče postopalo pravilno, če bi še nadalje ravnalo v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPP in pred odstopom zadeve pristojnemu sodišču zahtevalo izjavo tožeče stranke. Ker pa je sklep o lastni nepristojnosti in o tem, da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Novo mesto, vročilo tožeči stranki, je to pomanjkljivost saniralo. Tožeča stranka se proti sklepu ni pritožila, kar pomeni, da izbirne pristojnosti, ki ji sicer daje možnost vložitve tožbe tudi pri drugih in ne le splošno krajevno pristojnemu sodišču, ni uveljavila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS23977
ZP člen 29a, 29a/4, 283b, 283b/3.
pravnomočnost odločbe - kazni za prekrške - voznik začetnik - kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - evidenca kazenskih točk
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo statusa voznika, kot tudi za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23944
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-10, 371/1-11, 385, 397, 397/1.KZ člen 200, 200/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - čas trajanja kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe
Pogoj za spremembo obtožbe ni nujno ugotovitev nove okoliščine, temveč spremenjena ocena izvedenih dokazov, ki jo napravi državni tožilec in se tako pokaže, da je podano drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnega akta.
Ne tožnika ne toženca nimata statusa enotnih sospornikov, denarna obveznost tožencev (razen obeh skupaj s tretjo toženko) pa ni opredeljena kot solidarna, prav tako ni opredeljena kot solidarna na upniški strani. Zato se stvarna pristojnost in pravica do revizije v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, zahtevkov pa je toliko, kot je tožnikov in tožencev.