Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
Tudi v tožbi tožnik izpostavlja, kakšne so bile njegove izkušnje s hrvaškimi policisti, ki so po njegovih navedbah z njim neustrezno ravnali. Vendar so te tožbene navedbe še vedno nerelevantne , saj bo imel tožnik v primeru vrnitve Hrvaški povsem drugačen status in se ga bo drugače obravnavalo, ko bo vrnjen na podlagi Uredbe Dublin III, kot pa je bil obravnavan, ko je ilegalno prečkal bosansko-hrvaško mejo.
Bistvenega pomena je to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilca za mednarodno zaščito. Tožnik pa z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, sploh še ni prišel v stik.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) priloga 3. Uredba o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2017) priloga 1, 1/14.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - kršitev razpisnih pogojev - (ne)zakonitost razpisnih pogojev - določnost razpisnih pogojev - jezikovna razlaga
Sodišče ob upoštevanju nespornega dejstva, da je tožnica ob oddaji zahtevka predložila pogodbo z raziskovalno skupino, ugotavlja, da zaključek tožene stranke, da tožnica ni izpolnila razvojnega cilja 5.1. "Pogodbe o sodelovanju s fakultetami, raziskovalnimi skupinami" iz razloga, ker ni predložila dokazila o izvedenem poskusu oziroma potrjenega dnevnika s strani raziskovalne skupine, ni pravilen, saj za tovrstno (dodatno) zahtevo ni pravne podlage.
ZDavP-2 člen 74, 74/4, 90, 90/4. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
prikrito izplačilo dobička - davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - izogibanje davčnim obveznostim
Zgolj dejstvo, da je na podlagi izvedene prodaje poslovnega deleža družbi prišlo do nižje obdavčitve kot v primeru izplačila dobička, samo po sebi še ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja. Presoja tega instituta mora namreč temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Tožnik utemeljeno opozarja, da do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in če so te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko nastale (slednje med strankama ni sporno). V zadevi torej ne gre za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti pooblastilo za drugačno obdavčenje na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Nakup lastnih poslovnih deležev bi bilo po presoji sodišča pod določenimi pogoji mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička. Vendar le v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oziroma drugega načina obvladovanja družbe in da je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Težko popravljivo škodo tožeča stranka utemeljuje z navedbami, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 v nespremenjeni obliki, da je sprožen postopek za legalizacijo objekta, da bi odstranitev objekta po drugi osebi pred odločitvijo v upravnem sporu tožeči stranki povzročilo škodo v ocenjeni vrednosti novega nadstreška, ki bi ga morala še enkrat zgraditi, to je v višini cca. 40.000,00 EUR, in škodo v višini stroškov odstranitve nadstreška po II. osebi, ki jih bo inšpekcijski organ naložil v plačilo tožniku. Tožeča stranka je starejši občan, upokojenec, ki mesečno prejema 953,58 EUR pokojnine, kar dokazuje s kopijami mesečnih nakazil pokojnine. Pred časom je doživel tudi hudo srčno kap. To pomeni, da nadstreška ne bo mogel postaviti sam, oziroma pomagati pri delih, da bi zmanjšal stroške postavitve novega nadstreška, del pa glede na višino svoje pokojnine tudi ne bo mogel naročiti. Navedeno bi pomenilo trajno izgubo nadstrešnice, kjer parkira vozilo, kar v situaciji neurij in toč, ki niso več neobičajni vremenski pojavi, predstavlja tudi varovanje njegovega premoženja pred temi vremenskimi vplivi. Teh trditev toženka ne prereka, zato jih sodišče mora šteti za resnične. Sodišče na njihovi podlagi sodi, da bi odstranitev nadstreška pred sodno presojo zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa in pred končanjem postopka legalizacije istega objekta za tožečo stranko pomenila težko popravljivo škodo. Sodišče je pri tej presoji, to je obstoja težko popravljive škode, zlasti upoštevalo, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 in ga tožeča stranka uporablja v povezavi s stanovanjem za vsakdanja opravila, torej za objekt, ki je neposredno povezan s funkcijo prebivanja tožeče stranke in zakonske partnerke tožnika, in da je v nespremenjeni obliki že 23 let. Zato je že po naravi stvari razumljivo, da bo z njegovo odstranitvijo nastala škoda, ki je težko popravljiva.
okoljevarstveno dovoljenje - nadzor nad izvajanjem - samoupravna lokalna skupnost - pravni interes za tožbo - neobrazložen sklep
Sodišče nima pomislekov, da je tožeča stranka (kot samoupravna lokalna skupnost) utemeljila svojo pravno korist za vstop v postopek nadzora nad izvajanjem okoljevarstvenega dovoljenja. Uveljavljala je položaj stranke v upravnem postopku z zatrjevanjem, da so prizadete njene pravice in koristi. Njena poglavitna naloga v vlogi lastnice javnega in vodovodnega omrežja je oskrba prebivalstva s pitno vodo. Ima dolžnost zagotoviti javno komunalno infrastrukturo in njeno ustrezno delovanje. Izvajati mora javno službo odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske odpadne vode. Zavezana pa je tudi skrbeti za varstvo tal, zraka in vodnih virov. Kot taka predstavlja tako imenovano vključeno ali zadevno javnost po petem odstavku 2. člena Aarhuške konvencije in točki (e) drugega odstavka 1. člena Direktive 2011/32/EU. V tem pogledu (pravilno) izpolnjevanje obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja, mednje sodi seveda ustrezna protipožarna varnost, zagotovo neposredno vpliva na njene opisane zakonske dolžnosti.
Obrazložitev obravnavanega sklepa je v bistvenem delu protislovna in nejasna. Zaključek, da ga ni mogoče preizkusiti, je zato na dlani. To je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dodelitev brezplačne pravno pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Toženka ima pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek na prvi stopnji ni končan. Ne glede na zavrnilno odločitev bo imel namreč tožnik ob spremembi upoštevanih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo brezplačno pravno pomoč za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor bo to potrebno.
ZKme-1 člen 56. ZDR-1 člen 13, 13/2, 20, 20/3. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - podjemna pogodba - obstoj delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Upravni organ se ni konkretizirano opredelil do vsebine obravnavane podjemne pogodbe. Med razlogi obrazložitve ni razbrati, na kakšni podlagi, torej na podlagi katerih določb obravnavane podjemne pogodbe je upravni organ štel, da je ta pogodba po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi, zaradi česar bi bilo za presojo njene veljavnosti treba uporabiti tretji odstavek 20. člena ZDR-1 in posledično 505. člen ZGD-1, kot to organ razloguje v nadaljevanju svoje odločbe. Če bo organ v ponovnem postopku ponovno zaključil, da je obravnavana pogodba po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi, pa bo moral tudi natančno opredeliti, za kakšno obliko neveljavnosti pogodbe gre.
Toženka sploh ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, saj ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja tožnik dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Tako pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo. Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti namreč navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena URS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen le izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijanem aktu, ne pa odpravljanju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti upravnega akta.
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - načelo zaslišanja stranke v postopku
Prvostopenjski organ je s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da se izjavi glede dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz dopolnjene situacije z dne 10. 5. 2021 (odmiki nameravane gradnje od sosednjih nepremičnin), ta dejstva in okoliščine pa so bili pomembni za izdajo odločbe, storil bistveno kršitev pravil postopka.
Dovoljenost gradnje je potrebno presojati po materialnih predpisih, veljavnih v času gradnje (posega), kot tudi po predpisih, veljavnih v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa (če bi bili ti milejši). Če je gradnja skladna s predpisi, veljavnimi v času gradnje, kasnejše spremembe predpisov ne smejo vplivati na dopustnost gradnje.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov
Pojem dejanskega življenja se je izoblikoval v upravno sodni praksi, vsebino temu pojmu pa dajejo okoliščine, ki kažejo na to, kje posameznik opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti. Pojem dejansko življenje pomeni, da je oseba fizično prisotna na ozemlju RS in da na tem ozemlju opravlja tudi bistvene življenjske aktivnosti - da je tu središče njenih interesov, ima tu družino, se tu udejstvuje v javnem življenju, je tu povezana z ustanovami javnega in zasebnega prava, si tu zagotavlja socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, ipd.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
Sodišče ugotavlja, da se je do vseh navedb tožnika iz upravnega postopka v celoti in popolno opredelila že toženka v izpodbijanem sklepu. Tožnik pa se ni odzval vabilu na zaslišanjem v upravnem sporu. Tudi po presoji sodišča je pravilno izjave tožnika iz upravnega postopka, toženka ocenila kot take, ki zahtevane domneve iz drugega pododstavek drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, ne dokazujejo. Utemeljeno toženka opozori, da tožnik (šele) v tožbi in zato prepozno, navaja, da naj bi iz 4 sklopov informacij o stanju na Hrvaškem glede dublinskih povratnikov (4 sklopi) izhajalo, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Pridobitev drugega mnenja in prosta izbira zdravnika in izvajalca zdravstvene storitve nista dolžnost pacienat, temveč sta pravici, ki jih ZPacP uzakonja zaradi varovanja in uresničevanja pravic pacientov.
Tožena stranka je oblikovala vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je vnaprej predvidela, kakšen bi bil rezultat izvedbe dokaza z zaslišanjem priče. O (ne)relevantnosti izpovedbe priče, če se ta zadeve zaradi časovne distance ne bi spomnila, bi organ lahko odločal šele po tem, ko bi dokaz dejansko izvedel. Ker svoje dokazne ocene organ ni utemeljil na ustrezen način, prav tako pa ni navedel kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršil pravico stranke do izjave oziroma njeno pravico do izvajanja dokazov. Trajanje postopka in (opravičen) izostanek priče nista dopustna razloga za opustitev izvede dokaza in prav tako pomenita kršitev pravice do izvajanja dokazov oziroma do izjave stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerega je postavljena kovinska konstrukcija, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je na delu tega zemljišča tožeča stranka postavila oglasni pano na konstrukciji iz kovinskih cevi. Postavitev konstrukcije nedvomno predstavlja nenamensko rabo kmetijskega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijski objekt - kozolec - nenamenska raba
Dejstvo, da se na kozolcu nahaja konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo objekta za nekmetijsko uporabo, saj oglaševanja ni mogoče opredeliti kot uporabo objekta za namene kmetijstva.
ZOsn ureja pravico otroka, to je njegov prevoz - torej prevoz ko je otrok v avtomobilu in Pravilnik jasno določa razdaljo, ki se povrne, to je od doma do vzgojno izobraževalnega zavoda in nazaj. Torej ko se otroka pelje v šolo in ko se ga iz šole odpelje. Poti staršev, ki jih opravijo ko otroka več ni v avtomobilu predpisi ne urejajo. Starši so svobodni v izbiri kam gredo po tem ko otroka odložijo v šoli in od kot prihajajo ko gredo po otroka po koncu pouka.
denacionalizacija - nacionalizacija večstanovanjske hiše - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi
Tožnik v tožbi sam izpostavlja, da se objekt na naslovu C., Maribor, v gradbenem smislu po podržavljenju ni bistveno spremenil in obsega enako število enot kot ob podržavljenju, pri čemer pa je bilo več enot prodanih fizičnim osebam, s čemer je de facto vzpostavljena etažna lastnina. Ob upoštevanju navedenega je treba šteti, da je bil nekdanjemu lastniku podržavljen solastninski delež do 1/2 na vsaki od navedenih enot, pri presoji ovir za vrnitev v naravi pa je treba samostojno presojati njihovo sedanje pravno stanje in ovire za vrnitev v naravi v zvezi z vsako od teh enot. Te namreč v naravi predstavljajo samostojna stanovanja oz. poslovne prostore, ki so bili v nekaterih primerih po nacionalizaciji samostojno tudi predmet pravnega prometa in so prešli v last fizičnih oseb. Upravičenja denacionalizacijskih upravičencev do vrnitve solastninskega deleža (do 1/2) nekdanjega lastnika na spornem stanovanju št. 3 v objektu na naslovu C., Maribor, tako ni mogoče izpolniti z vrnitvijo kakega drugega stanovanja v celoti (kot to smiselno uveljavlja tožnik). To namreč ne bi pomenilo vrnitve podržavljenega premoženja, kot je to zahtevano v 2. členu ZDen, pač pa izročitev drugega premoženja, ki (v deležu, ki presega 1/2) upravičencu dejansko ni bilo podržavljeno.
V primeru, ko pride do vračila premoženja (etažne lastnine) v naravi, se vračajo tudi skupne površine, in sicer kot solastnina upravičencev - lastnikov posameznih delov stavbe.
ZAID člen 7, 7/1, 8, 57. ZGO-1 člen 77, 77/3. ZUP člen 6.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - strokovni izpit - načelo zakonitosti
Upravni postopek za vpis tožnika v imenik pooblaščenih inženirjev se je pred IZS uvedel z dnem, ko je tožnik pri tem organu vložil zahtevo za vpis (drugi odstavek 127. člena ZUP), tj. z dnem 5. 5. 2021 (ki ga obe stranki štejeta za datum vložitve tožnikove zahteve). Navedenega dne je bil v uporabi ZAID (ki se je pričel uporabljati 1. 6. 2018), ta predpis pa je (kot veljaven predpis) IZS pravilno uporabila tudi pri odločanju o tožnikovi zahtevi.
Opravljen strokovni izpit je namreč skladno s 126. členom oz. 77. členom ZGO-1 (kot tudi v skladu s 7. členom ZAID) zgolj en izmed pogojev, katerega izpolnjevanje mora posameznik izkazati, da pridobi pravico do vpisa v imenik pri IZS, oz. izpolnjevanje katerega IZS preverja pri odločanju o zahtevi za vpis v imenik. Izpit se tako ne izvaja v okviru upravnega postopka odločanja o zahtevi za vpis v imenik, prijava na izpit pa ne predstavlja zahteve, na podlagi katere bi bil uveden upravni postopek vpisa v imenik IZS.
Tožnik je izpit opravil šele 27. 3. 2019, vlogo za vpis v imenik pri IZS pa je vložil šele 5. 5. 2021. To pomeni, da na dan uveljavitve ZAID v zvezi v vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev ni imel pridobljenih pravic (saj ni izpolnjeval zahtev iz predstavljenih prehodnih določb tega zakona ali 120. člena GZ), njegovo kasnejšo zahtevo za vpis (na podlagi kasneje opravljenega izpita) pa je bilo tako treba glede izpolnjevanja pogojev obravnavati po določbah 7. člena ZAID.
Medtem ko je 210. člen ZUP opredelil formalne vidike odločbe (obliko in njene sestavne dele), pa nadaljnje določbe predpisujejo (tudi) njeno vsebino. Tako obrazložitev med ostalim obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kot tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo samo odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. V njem so določeni le deleži odpadne embalaže za april, maj in junij 2022 za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.