Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
Sodišče ugotavlja, da se je do vseh navedb tožnika iz upravnega postopka v celoti in popolno opredelila že toženka v izpodbijanem sklepu. Tožnik pa se ni odzval vabilu na zaslišanjem v upravnem sporu. Tudi po presoji sodišča je pravilno izjave tožnika iz upravnega postopka, toženka ocenila kot take, ki zahtevane domneve iz drugega pododstavek drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, ne dokazujejo. Utemeljeno toženka opozori, da tožnik (šele) v tožbi in zato prepozno, navaja, da naj bi iz 4 sklopov informacij o stanju na Hrvaškem glede dublinskih povratnikov (4 sklopi) izhajalo, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Toženka sploh ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, saj ni navedla, koliko kreditnih točk je v okviru obveznosti stalnega poklicnega usposabljanja tožnik dosegel v letu 2019, niti se ni opredelila do tega, zakaj je tožnik pri očitanemu ravnanju ravnal iz malomarnosti. Tako pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo. Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti namreč navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena URS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen le izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijanem aktu, ne pa odpravljanju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti upravnega akta.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov
Pojem dejanskega življenja se je izoblikoval v upravno sodni praksi, vsebino temu pojmu pa dajejo okoliščine, ki kažejo na to, kje posameznik opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti. Pojem dejansko življenje pomeni, da je oseba fizično prisotna na ozemlju RS in da na tem ozemlju opravlja tudi bistvene življenjske aktivnosti - da je tu središče njenih interesov, ima tu družino, se tu udejstvuje v javnem življenju, je tu povezana z ustanovami javnega in zasebnega prava, si tu zagotavlja socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, ipd.
Dovoljenost gradnje je potrebno presojati po materialnih predpisih, veljavnih v času gradnje (posega), kot tudi po predpisih, veljavnih v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa (če bi bili ti milejši). Če je gradnja skladna s predpisi, veljavnimi v času gradnje, kasnejše spremembe predpisov ne smejo vplivati na dopustnost gradnje.
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - načelo zaslišanja stranke v postopku
Prvostopenjski organ je s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da se izjavi glede dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz dopolnjene situacije z dne 10. 5. 2021 (odmiki nameravane gradnje od sosednjih nepremičnin), ta dejstva in okoliščine pa so bili pomembni za izdajo odločbe, storil bistveno kršitev pravil postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijski objekt - kozolec - nenamenska raba
Dejstvo, da se na kozolcu nahaja konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo objekta za nekmetijsko uporabo, saj oglaševanja ni mogoče opredeliti kot uporabo objekta za namene kmetijstva.
ZOsn ureja pravico otroka, to je njegov prevoz - torej prevoz ko je otrok v avtomobilu in Pravilnik jasno določa razdaljo, ki se povrne, to je od doma do vzgojno izobraževalnega zavoda in nazaj. Torej ko se otroka pelje v šolo in ko se ga iz šole odpelje. Poti staršev, ki jih opravijo ko otroka več ni v avtomobilu predpisi ne urejajo. Starši so svobodni v izbiri kam gredo po tem ko otroka odložijo v šoli in od kot prihajajo ko gredo po otroka po koncu pouka.
Pridobitev drugega mnenja in prosta izbira zdravnika in izvajalca zdravstvene storitve nista dolžnost pacienat, temveč sta pravici, ki jih ZPacP uzakonja zaradi varovanja in uresničevanja pravic pacientov.
Tožena stranka je oblikovala vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je vnaprej predvidela, kakšen bi bil rezultat izvedbe dokaza z zaslišanjem priče. O (ne)relevantnosti izpovedbe priče, če se ta zadeve zaradi časovne distance ne bi spomnila, bi organ lahko odločal šele po tem, ko bi dokaz dejansko izvedel. Ker svoje dokazne ocene organ ni utemeljil na ustrezen način, prav tako pa ni navedel kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršil pravico stranke do izjave oziroma njeno pravico do izvajanja dokazov. Trajanje postopka in (opravičen) izostanek priče nista dopustna razloga za opustitev izvede dokaza in prav tako pomenita kršitev pravice do izvajanja dokazov oziroma do izjave stranke.
ZAID člen 7, 7/1, 8, 57. ZGO-1 člen 77, 77/3. ZUP člen 6.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - strokovni izpit - načelo zakonitosti
Upravni postopek za vpis tožnika v imenik pooblaščenih inženirjev se je pred IZS uvedel z dnem, ko je tožnik pri tem organu vložil zahtevo za vpis (drugi odstavek 127. člena ZUP), tj. z dnem 5. 5. 2021 (ki ga obe stranki štejeta za datum vložitve tožnikove zahteve). Navedenega dne je bil v uporabi ZAID (ki se je pričel uporabljati 1. 6. 2018), ta predpis pa je (kot veljaven predpis) IZS pravilno uporabila tudi pri odločanju o tožnikovi zahtevi.
Opravljen strokovni izpit je namreč skladno s 126. členom oz. 77. členom ZGO-1 (kot tudi v skladu s 7. členom ZAID) zgolj en izmed pogojev, katerega izpolnjevanje mora posameznik izkazati, da pridobi pravico do vpisa v imenik pri IZS, oz. izpolnjevanje katerega IZS preverja pri odločanju o zahtevi za vpis v imenik. Izpit se tako ne izvaja v okviru upravnega postopka odločanja o zahtevi za vpis v imenik, prijava na izpit pa ne predstavlja zahteve, na podlagi katere bi bil uveden upravni postopek vpisa v imenik IZS.
Tožnik je izpit opravil šele 27. 3. 2019, vlogo za vpis v imenik pri IZS pa je vložil šele 5. 5. 2021. To pomeni, da na dan uveljavitve ZAID v zvezi v vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev ni imel pridobljenih pravic (saj ni izpolnjeval zahtev iz predstavljenih prehodnih določb tega zakona ali 120. člena GZ), njegovo kasnejšo zahtevo za vpis (na podlagi kasneje opravljenega izpita) pa je bilo tako treba glede izpolnjevanja pogojev obravnavati po določbah 7. člena ZAID.
denacionalizacija - nacionalizacija večstanovanjske hiše - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi
Tožnik v tožbi sam izpostavlja, da se objekt na naslovu C., Maribor, v gradbenem smislu po podržavljenju ni bistveno spremenil in obsega enako število enot kot ob podržavljenju, pri čemer pa je bilo več enot prodanih fizičnim osebam, s čemer je de facto vzpostavljena etažna lastnina. Ob upoštevanju navedenega je treba šteti, da je bil nekdanjemu lastniku podržavljen solastninski delež do 1/2 na vsaki od navedenih enot, pri presoji ovir za vrnitev v naravi pa je treba samostojno presojati njihovo sedanje pravno stanje in ovire za vrnitev v naravi v zvezi z vsako od teh enot. Te namreč v naravi predstavljajo samostojna stanovanja oz. poslovne prostore, ki so bili v nekaterih primerih po nacionalizaciji samostojno tudi predmet pravnega prometa in so prešli v last fizičnih oseb. Upravičenja denacionalizacijskih upravičencev do vrnitve solastninskega deleža (do 1/2) nekdanjega lastnika na spornem stanovanju št. 3 v objektu na naslovu C., Maribor, tako ni mogoče izpolniti z vrnitvijo kakega drugega stanovanja v celoti (kot to smiselno uveljavlja tožnik). To namreč ne bi pomenilo vrnitve podržavljenega premoženja, kot je to zahtevano v 2. členu ZDen, pač pa izročitev drugega premoženja, ki (v deležu, ki presega 1/2) upravičencu dejansko ni bilo podržavljeno.
V primeru, ko pride do vračila premoženja (etažne lastnine) v naravi, se vračajo tudi skupne površine, in sicer kot solastnina upravičencev - lastnikov posameznih delov stavbe.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerega je postavljena kovinska konstrukcija, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je na delu tega zemljišča tožeča stranka postavila oglasni pano na konstrukciji iz kovinskih cevi. Postavitev konstrukcije nedvomno predstavlja nenamensko rabo kmetijskega zemljišča.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - mednarodna zaščita
Sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene, da tožnikove trditve o grdem ravnanju hrvaških policistov temeljijo na njegovi izkušnji s hrvaško policijo, ko je bil ob prijetju obravnavan kot tujec v zvezi z nezakonitim vstopom na Hrvaško, in ne kot prosilec. Z drugimi uradnimi osebami na Hrvaškem tožnik ni imel stika, do azilnega doma v Zagrebu pa ni prišel, čeprav ga je hrvaška policija tja napotila.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - umik soglasja
Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke, da je ZRSZ 21. 4. 2022 umaknil soglasje, ker tožnik ni nastopil dela oziroma ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena ZZSDT-UPB4, zato je odločitev toženke na podlagi tretja alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2-UPB9 o razveljavitvi dovoljenja pravilna.
Tožnik ne izpodbija ugotovitve toženke, da tožniku ni bilo izdano soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve (dokument ZRSZ št. 20220040296 z dne 22. 9. 2022) in da v času, ko je ZRSZ podal umik soglasja k dovoljenju 21. 4. 2022, ni imel veljavne pisne odobritve za zamenjavo delodajalca. Tožbeni ugovor, da za umik soglasja ni bilo pogojev, je kljub temu, da je pavšalen in nekonkretiziran, tudi neutemeljen, saj je ZRSZ glede na navedeno, utemeljeno umaknil soglasje na podlagi 38. člena ZZSDT-UPB4.
Medtem ko je 210. člen ZUP opredelil formalne vidike odločbe (obliko in njene sestavne dele), pa nadaljnje določbe predpisujejo (tudi) njeno vsebino. Tako obrazložitev med ostalim obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kot tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo samo odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. V njem so določeni le deleži odpadne embalaže za april, maj in junij 2022 za posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Povedano pomeni le eno: odločbe ni mogoče preizkusiti. Slednje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Izostanek obrazložitve ne dopušča tehtanja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - resna škoda - ekonomski razlog
Tožena stranka je odločila samo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ne pa tudi o vrnitvi oziroma odstranitvi tožnika, med tem ko je sestavni del izreka v izpodbijanem aktu tudi odločitev o vrnitvi oziroma odstranitvi tožnika. To pa pomeni, da mora tožena stranka v takem primeru presojati tudi tveganje z vidika načela nevračanja oziroma prepovedi nečloveškega ravnanja iz člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno.
V obravnavani zadevi tožnik s tožbo izpodbija sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, s katerim je prvostopenjski organ v 2. točki izreka odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za povrnitev nastale škode v znesku 20.000,00 EUR in da tožnik sam trpi nastalo škodo. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v tem delu odločil o premoženjskopravnem zahtevku, ki spada v pristojnost sodišča splošne pristojnosti (1. člen ZPP), ne pa o upravni zadevi (2. člen ZUP). To pa pomeni, da je izpodbijani sklep v 2. točki izreka ničen po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka po četrtem odstavku 135. člena ZUP in 28. členu ZIN po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti, zaradi odsotnosti javnega interesa ni več potrebno. Tak sklep torej ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke in ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka. Zato posledično tak sklep o ustavitvi postopka ne predstavlja akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Tožnik v obravnavanem primeru s tožbo zahteva odškodnino v znesku 20.000,00 EUR. V zvezi s tem sodišče sodi, da gre pri tem za zahtevek akcesorne narave, ki bi ga lahko sodišče v upravnem sporu obravnavalo le, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje upravnega spora.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno, je po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik tega niti ni zatrjeval.