ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/2, 339, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1.
stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - vročanje stroškovnika nasprotni stranki - povratnica kot javna listina - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - sklicevanje na stroškovnik - odvetniška storitev
Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obligatornost izreka stranske kazni
Pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam obdolženca ne more slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na dolžino izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, katerega izrek je v skladu s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1, obligatoren.
oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050235
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 154, 154/1, 413.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek - arbitrarnost sojenja - varstvo koristi otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine. Odločitev ne sme biti stihijska in arbitrarna. Sodišče ima pri stroškovni odločitvi v zakonskih in družinskih postopkih na voljo celotno paleto možnih stroškovnih odločitev, lahko jih prisodi v celoti eni ali drugi stranki, odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ali pa stroške razporedi med stranki v poljubnem deležu oziroma odstotku.
Brezplačna pravna pomoč krije zgolj strankine lastne stroške postopka, nima pa socialno stanje nikakršnega vpliva na obveznost stranke, da povrne stroške postopka nasprotni stranki.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00050465
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o stikih z otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - nižji dokazni standard
Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.
Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.
Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.
izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka - izrecen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Ker glede na pojasnjeno povzete tožbene navedbe ne predstavljajo izrecne izjave tožeče stranke o umiku tožbe za dne 9. 10. 2018 plačan znesek 289,84 EUR, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračun terjatve, kot ga je napravilo v 9. točki izpodbijanega sklepa in posledično ustavitev postopka na temelju 188. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S takšnim nezakonitim postopanjem sodišča pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 331, 331/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba - mnenje ločitvenega upnika - večkratna ponovitev javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
upravitelj zapuščine - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - imenovanje poslovodje v d.o.o. - stvarna pristojnost sodišča
Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da sodišče lahko postavi upravitelja zapuščine (glede celote ali njenega dela), ne more pa postaviti poslovodje (zakonitega zastopnika družbe). Navedbe sodišča prve stopnje o nepreklicnem odstopu prejšnjega direktorja navedene družbe (D. K.) in da sedaj družba nima osebe, pooblaščene za zastopanje so resnične a tega položaja ne sme (ne more) reševati zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ker ji zakonodaja (ne ZD in tudi ne ZGD-1) takšnih pristojnosti ne daje. Določba drugega odstavka 50. člena ZGD-1 namreč takšnih pristojnosti ne daje zapuščinskemu sodišču temveč mora biti uveden poseben nepravdni postopek, v katerem odloča druge vrste sodišče (stvarno pristojno okrožno sodišče - 51. člen ZGD-1).
ZPIZ-2 člen 63, 178, 178/2.. ZDSS-1 člen 62, 63, 63/2, 63/2-3, 81, 81/2, 82.
ugotavljanje invalidnosti - invalid
V sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja se ne odloča zgolj o tožbenem zahtevku, temveč se primarno presoja pravilnost izpodbijanih odločb in ugotavlja dejanska delazmožnost posameznika. Ta je glede na definicijo invalidnosti odvisna od ugotovljenega zdravstvenega stanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju in svojega poklica posameznika.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo skladno z navedenim in presojalo pravilnost izpodbijanih odločb ter izvedenega predsodnega postopka ter odločalo o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa odločilo tudi o tožbenem zahtevku tožnice, ni mogoče govoriti, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba toženca v tem delu neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00051134
ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .
Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.
Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - izostanek z dela - opravičljiv razlog
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je tožnik krivdno izostal z dela, pri čemer samo dejstvo izostanka ni sporno.
Ključno je, da tožniku zato, ker je v sporni, sorazmerno posebni, nepričakovani situaciji sledil odredbi mejnih organov in navodilu epidemiologinje o 14-dnevni izolaciji, ni mogoče očitati krivdnega izostanka z dela - četudi je to v nasprotju s prepričanjem toženke, da ni bilo ovir za tožnikov prihod na delo, o čemer je izpovedala direktorica toženke.
poročilo centra za socialno delo - denarna kazen - kršitev začasne odredbe
Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku v 108.členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 137, 137/1, 137/2.. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepristop na prvi narok - zamuda - razlogi za zamudo
Nebistvena je tudi pritožbena navedba o kršitvi postopka zaradi nerazpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Nerazpis naroka ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo tožnikovim dejanskim trditvam iz predloga (četudi jih je presodilo kot nerelevantne za ugotovitev upravičenega vzroka za zamudo), zaradi česar je odpadla potreba po ugotavljanju njihove resničnosti v kontradiktornem postopku oziroma na naroku.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je reparacijski tožbeni zahtevek utemeljen. Tožena stranka v prvem sojenju temu zahtevku ni nasprotovala, ne po utemeljenosti in tudi ne po višini, prav tako pa tudi ni predložila nobenih dokazov s tem v zvezi, zato je z navedbami, ki jih je podala v novem sojenju šele s pripravljalno vlogo z dne 7. 6. 2021, prekludirana skladno z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - pravna podlaga - predlog za razpis naroka - razveljavitev plačilnega naloga
Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj zatrjevane toženčeve pogodbene obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - pravica do zagovora
Ker toženec kljub svoji dolžnosti iz določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1, tožnika ni seznanil z očitki in datumom, ko bi lahko podal svoj zagovor, je s tem kršil tožnikovo pravico do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 5. 2020 nezakonita že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje zato pravilno izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - stanje na trr - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.