izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka - izrecen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Ker glede na pojasnjeno povzete tožbene navedbe ne predstavljajo izrecne izjave tožeče stranke o umiku tožbe za dne 9. 10. 2018 plačan znesek 289,84 EUR, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračun terjatve, kot ga je napravilo v 9. točki izpodbijanega sklepa in posledično ustavitev postopka na temelju 188. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S takšnim nezakonitim postopanjem sodišča pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051420
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3, 164, 239, 266, 266/1, 272, 275, 275/2, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 362, 362/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 63, 63/1, 88, 94, 94/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 6.
začasna odredba - spor z mednarodnim elementom - švicarsko pravo - priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravilnost vročitve - načelo enakosti - primernost roka - litispendenca - litispendenca pred tujimi sodišči - mednarodna litispendenca - res iudicata - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - določitev varščine - opravičba začasne odredbe - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - napotilo pritožbenega sodišča
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi takega predlog ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe, če je ta utemeljevan spremenjenimi, objektivno novimi dejanskimi okoliščinami, ki ob vlaganju prvega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale.
V evropskem prostoru v mednarodni pravni teoriji je večinsko uveljavljeno stališče, da pravilo litispendence za začasne ukrepe z mednarodnim elementom ne velja in je zaradi vzpostavljene dvotirnosti mogoče zahtevati več ukrepov pri sodiščih različnih držav (glede na pravila o izključni pristojnosti), saj tuje sodišče ne more določiti uporabe prisilnih sredstev, da bi to zavezovalo tudi slovensko sodišče. Dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju Republike Slovenije ne učinkuje kot pravnomočna sodba in se vprašanje pravnomočno razsojene stvari lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za premoženjsko pravna razmerja med strankama, ki sta ruska državljana z zadnjim skupnim prebivališčem v Švici, ne uporablja slovensko, temveč švicarsko pravo.
Upnica je uspela verjetno izkazati, da dolžnikovi poslovni deleži v družbah predstavljajo skupno premoženje upnice in dolžnika, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, dolžnik pa v ugovoru ni podal nobenih navedb, da bi bilo predmetno premoženje pridobljeno z dedovanjem ali brezplačno, zaradi česar naj skladno z relevantnim švicarskim pravom ne bi predstavljalo skupnega premoženja strank.
Upnica je izkazala, da je pred švicarskim sodiščem vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, v okviru katere bo sodišče odločalo tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev.
Upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbo na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi tistim, ki je v tujini, in razpolaganje s premoženjem v tujini v takem primeru predstavlja trditveno podlago v okviru zakonskega dejanskega stanu iz 272. člena ZIZ. Upnica v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe izčrpno in natančno opredeljeno pojasnila številna dolžnikova ravnanja, ki kažejo na njegovo razpolaganje s premoženjem.
Upnica je izpolnila tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je izkazala, da bi bila realizacija njene terjatve iz naslova skupnega premoženja na poslovnih deležih v primeru odtujitve tega premoženja tretjim osebam onemogočena oziroma precej otežena, konkretna objektivna nevarnost za to pa izhaja iz izkazanih dolžnikovih razpolaganj oziroma poskusov razpolaganj s preostalim skupnim premoženjem v tujini (dvigi visokih zneskov z bančnega računa, prikrivanje informacij, zavrnitev ali zavlačevanje posredovanja podatkov o premoženju) ter dolžnikovih razpolaganj z že razdeljenim premoženjem. Izdana začasna odredba upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj zadeva zgolj omejitev z razpolaganjem s poslovnimi deleži v družbah v Sloveniji, ki predstavljajo le manjši del skupnega premoženja.
Smisel varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku, saj je slednjemu po naravi stvari to lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe.
Če je začasna odredba izdana v času, ko je postopek za uveljavitev terjatve že v teku, po naravi stvari opravičba ni več potrebna. „Napaka“ pri napotitvi k opravičbi začasne odredbe je bila posledica kompleksnosti in zapletenosti celotne zadeve zaradi mednarodnega elementa, to pa po stališču sodne prakse in pravne teorije ne more imeti usodnih posledic za veljavnost začasne odredbe.
gospodarski spor majhne vrednosti - gradbena pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbena kazen - pravočasna izpolnitev
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določila gradbenih uzanc glede roka za izpodbijanje situacije. Glede na dogovor o takojšnjem nadaljevanju dela, je toženka kršila svoje obveznosti, ker z delom ni nadaljevala. Zato je odgovorna po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/2, 339, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1.
stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - vročanje stroškovnika nasprotni stranki - povratnica kot javna listina - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - sklicevanje na stroškovnik - odvetniška storitev
Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00051134
ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .
Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.
Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.
oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 331, 331/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba - mnenje ločitvenega upnika - večkratna ponovitev javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obligatornost izreka stranske kazni
Pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam obdolženca ne more slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na dolžino izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, katerega izrek je v skladu s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1, obligatoren.
ZPIZ-2 člen 116, 116/1, 116/7, 194, 194/1, 194/3.. BRSSZ člen 4, 6, 6/1, 6/2.. OZ člen 190, 190/1, 190/3,191.
sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - preplačilo
V sporni zadevi pokojnina ni bila pridobljena po pravnih predpisih Republike Srbije, temveč po pravnih predpisih Republike Slovenije. Izjema, kot je določena v drugem odstavku samo potrjuje, da je za presojo sporne zadeve odločilen prvi odstavek 6. člena Sporazuma, ki pa ne izključuje uporabe 116. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi pravilno poudarja, da za sorazmerni del starostne pokojnine, ki je bil tožnici priznan pri toženi stranki, ni mogoče uporabiti srbskih predpisov v smislu enakopravne obravnave zavarovancev. Kljub temu da srbski nosilec zavarovanja ni ustavil izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, ki je bil tožnici priznan v Republiki Srbiji, to na odločitev v sporni zadevi nima nobenega vpliva. Kot je bilo že pojasnjeno, je za razsojo odločilen prvi, ne pa drugi odstavek 6. člena sporazuma. Ker je tožnica kot uživalka pokojnine iz prvega odstavka 116. člena ZPIZ-2 v Republiki Srbiji ponovno začela delati in bila na tej podlagi tudi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, je tožena stranka pravilno odločila, da se ji na podlagi sedmega odstavka 116. člena ZPIZ-2 preneha izplačevati sorazmerni del starostne pokojnine.
Tožnica za sporno obdobje ni bila upravičena do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, kar posledično pomeni, da je dolžna toženi stranki vrniti neupravičeno izplačane zneske sorazmernega dela starostne pokojnine. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica ni bila neupravičeno obogatena.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00050465
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o stikih z otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - nižji dokazni standard
Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.
Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.
Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - stanje na trr - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.
poročilo centra za socialno delo - denarna kazen - kršitev začasne odredbe
Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku v 108.členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je reparacijski tožbeni zahtevek utemeljen. Tožena stranka v prvem sojenju temu zahtevku ni nasprotovala, ne po utemeljenosti in tudi ne po višini, prav tako pa tudi ni predložila nobenih dokazov s tem v zvezi, zato je z navedbami, ki jih je podala v novem sojenju šele s pripravljalno vlogo z dne 7. 6. 2021, prekludirana skladno z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP.
Iz celotne obrazložitve pritožbeno izpodbijane sodbe jasno izhaja, da sodišče izpovedb priče M. Š. ne sprejema kot relevantnih za pravilno odločitev v tej kazenski zadevi, saj so sicer razlogi sodbe o presoji, da je obdolženec storilec predmetnega kaznivega dejanja povsem določni in za pritožbeno sodišče sprejemljivi. Obenem sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi sicer ne bi šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak kvečjemu za postopkovno kršitev iz drugega odstavka 371. člena, pri čemer pa ne bi zadostovalo le sklicevanje nanjo, pač pa bi pritožnik moral tudi konkretizirati oziroma določno pojasniti v čem je izpovedba priče M. Š. razbremenilna za obdolženca, še zlasti glede na to, da se mu je očitala storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin.
ZIUZEOP člen 57, 58, 58a.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - epidemija
V skladu s četrto alinejo 4. točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - izostanek z dela - opravičljiv razlog
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je tožnik krivdno izostal z dela, pri čemer samo dejstvo izostanka ni sporno.
Ključno je, da tožniku zato, ker je v sporni, sorazmerno posebni, nepričakovani situaciji sledil odredbi mejnih organov in navodilu epidemiologinje o 14-dnevni izolaciji, ni mogoče očitati krivdnega izostanka z dela - četudi je to v nasprotju s prepričanjem toženke, da ni bilo ovir za tožnikov prihod na delo, o čemer je izpovedala direktorica toženke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00050045
ZKP člen 503, 503/2. KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2.
premoženjska korist - obročno plačilo - rok plačila
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem sklepu obsojencu določilo najdaljši možni, torej dveletni rok obročnega odplačila, bi vsako znižanje mesečnega obroka posledično pomenilo podaljšanje zakonsko predpisanega nepodaljšljivega dveletnega roka.