ZKP člen 144, 144-1, 216, 216/3, 219. URS člen 36, 36/4.
izločitev dokazov - hišna preiskava - dokazni standard - razlogi za sum - osumljenec - navzočnost prič pri hišni preiskavi - solemnitetna funkcija - načelo ekonomičnosti postopka
Položaj osumljenca nastopi takoj, ko obstajajo razlogi za sum, da je oseba storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. To je najnižji dokazni standard, za katerega zadostuje, da temelji na nekih dejstvenih opornih točkah oziroma konkretnih okoliščinah, četudi zgolj oddaljenih indicih. Izjava D. D. policistom, da je droga v stropu od C. C., izpolnjuje navedeni kriterij dokaznega standarda razlogov za sum. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je šlo zgolj za nepreverjeno informacijo, saj za obstoj razlogov za sum ni potrebno, da bi bila informacija preverjena.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne izvedenski organ, ne listine v upravnem spisu ne izkazujejo, da bi pri tožnici nastopila I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo. Iz dokumentacije je sicer razvidno, da je bila tožnica vodena pri psihiatru, ki je tožnico ocenjeval kot nezmožno za delo in predlagal stalež, torej je ugotavljal začasno nezmožnost za delo, ni pa ocenil, da gre pri tožnici za trajno delanezmožnost.
Stečajnega postopka namreč ni mogoče končati, ne da bi premoženje dolžnika dobilo novega titularja. Tudi v tem primeru bi moral biti glede vrstnega reda spoštovan drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP.
Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora ali pritožbe plačana sodna taksa, ki mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Skladno z določbami ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje z listinskimi dokazili oziroma z ustreznimi potrdili o plačilu.
Glede na to, da je predmet tožbenega zahtevka plačilo zavarovalne premije, je v konkretnem primeru za odločitev o utemeljenosti pobotnega ugovora relevantno, koliko je tožena stranka tožeči na račun pogodbe št. 001 plačala in koliko je bila dolžna plačati glede na to, da sta stranki po štirih mesecih pogodbo sporazumno prekinili.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno udeleženkino nekritičnost do njenega bolezenskega stanja ni razlogov, da bi bilo trajanje njenega zadržanja krajše od običajno potrebnega časa za stabilizacijo stanj pacientov, kakršna je tudi udeleženka.
URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPP člen 5.. ZPIZ-2 člen 63, 63/3.
ugotavljanje invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic - izvedenski organ
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovi trditvi, da kot „svoj poklic“ sprejema samo poklic „strojnika težke gradbene mehanizacije“ in ker je bilo v sporu ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za „strojnika težke gradbene mehanizacije“, je upravičen do razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti in do priznanja delnega nadomestila oziroma poklicne rehabilitacije. Sodišče se je v 7. točki obrazložitve sodbe, ob podrobni opredelitvi del, ki jih je tožnik opravljal v svoji delovni karieri, ustrezno opredelilo še do njegove izobrazbe, dodatne usposobljenosti in znanj, ki jih je pridobil ter zaključilo, da tožnikov poklic tvori vse navedeno. Tožnik ima končanih 7 razredov osnovne šole, kar pomeni, da nima pridobljene izobrazbe, ki bi mu ožila obseg delazmožnosti z ugotavljanjem katera dela, upoštevajoč telesne in duševne zmožnosti še zmore opravljati. Potencialni obseg del, ki jih lahko opravlja zavarovanec brez izobrazbe je tako abstraktno zelo širok. Ta potencialno širok obseg del zavarovancu ožijo njegove duševne in telesne zmožnosti. In vse našteto je izvedenski organ pri izvedovanju upošteval.
prenos poslovnih deležev - oblika pogodbe - ničnost - notarski zapis - ustni dogovor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
Po tretjem odstavku 481. člena ZGD-1 je za odsvojitev poslovnega deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Pravna teorija in sodna praksa sta si glede dosega izpostavljene obličnosti enotni. Gre za strogo obličnost oziroma za formo ad valorem za vse posle, s katerimi se prenašajo poslovni deleži med družbeniki. Notarski zapis je pogoj sine qua non za nastanek pogodbe o prenosu deleža oziroma njeno (ne)veljavnost. Najstrožja stopnja obličnosti ni določena le zaradi varstva pogodbenih strank, temveč tudi zaradi varstva drugih in/ali celo javnega interesa. Če navedeno apliciramo na konkretni primer, je sporni ustni dogovor (in tudi pisna izjava toženke z njenim na upravni enoti overjenim podpisom) o prenosu poslovnega deleža s strani toženke na tožnika neveljaven oziroma ničen, ker ne izpolnjuje zahtevane obličnosti. Posledično tožnik ne more uspešno (s tožbo oziroma s posredovanjem sodišča) doseči njegove uresničitve.
ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 205, 206, 369.
sklep o odmeri stroškov - vložena revizija - predlog za prekinitev postopka - ovira za odločanje - suspenzivni učinek - ločitev uspeha po temelju in višini - novejša sodna praksa
Vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka (369. člen ZPP) in zakon tudi ne določa, da bi bila vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka v smislu četrtega odstavka 163. člena ZPP.
Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - sklep skupščine - pridobitev poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je poslovodja bistveno prepozno upošteval zahtevo manjšinskega družbenika, kar je enako, kot da je ni upošteval oziroma jo zavrnil. Se pravi zahteve manjšinskega družbenika ni sprejel.
V tem primeru so bili pritožniki seznanjeni s pravnomočno sodbo in v trenutku njenega prejema, kar je bilo vsaj ob vročitvi zahteve manjšinskega družbenika, je bila izpodbita domneva imetništva M. L. nično pridobljenega poslovnega deleža.
ZPSto-2 člen 2, 2-21, 42, 42/2, 42/4. ZIZ člen 17, 20.a, 20.a/3, 20.a/5.
predčasna zapadlost kreditne obveznosti - oddaja priporočene pošiljke
Upnik je sicer skušal vročitev dokumentirati tudi s povratnico, a dokazila o dejanski vročitvi zakon ne zahteva. Storitev priporočene poštne pošiljke je pravilno presojati v skladu z zakonom z matičnega področja, ki je Zakon o poštnih storitvah (21. točka 2. člena ZPSto-2).
izrek kazenskih točk v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmota o dejstvih - izbris kazenskih točk
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je v primeru izpolnjevanja teh pogojev (doseženih 18 kazenskih točk v obdobju dveh let) prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi dolžno izreči.
Toženka je ves čas vedela, da sredstva, ki jih je dva dni pred smrtjo in na dan smrti zapustnika dvignila z njegovega računa, niso njena, zato ni mogla biti v dobri veri najkasneje ob smrti zapustnika 11. 12. 2013, od takrat dalje pa je obresti obračunala tožeča stranka.
Preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče obravnavati ločeno od izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilcu veljavnost vozniškega dovoljenja ne bo prenehala zgolj zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi, temveč zato, ker je v obdobju dveh let dosegel in presegel 18 kazenskih točk, nato pa kljub dodatni priložnosti, da ohrani veljavno vozniško dovoljenje, ki mu je bila dana z odložitvijo izvršitve tega ukrepa, pogojev odložitve ni spoštoval.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050536
ZCes-1 člen 2, -2-24, 2-25, 2-30. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 17, 17-4.
zahteva za sodno varstvo - prometni znak - javna pot - prekoračitev hitrosti
Ker ima odseka 992291 in 992292 status javne poti in s tem javne občinske ceste, ne more biti nobenega dvoma, da gre pri stičiščih teh odsekov z regionalno cesto za križišči, kar ima za posledico razveljavitev s prometnim znakom določene omejitve hitrosti.
zaključek glavne obravnave - zahteva za izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena. Stranka mora zahtevo za izločitev podati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do konca glavne obravnave oziroma do izdaje odločbe. Toženec v pritožbi navaja, da glavna obravnava ni bila opravljena 26. 3. 2021 in tega dne naj tudi ne bi bila končana, kar pa ne drži. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je navedenega dne glavna obravnava bila opravljena v prisotnosti toženca, na njej so se izvajali dokazi in bil sprejet sklep, da delna sodba izide pisno. Vse, kar toženec navaja v pritožbi glede razlogov za izločitev sodnice, bi moral navajati na naroku 26. 3. 2021.
Toženec v pritožbi ne trdi, da bi na naroku – po tem, ko sodišče njegovemu predlogu za preložitev ni ugodilo in mu ni dovolilo navedb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo – zahteval tudi izločitev sodnice ter želel navajati razloge za tak predlog. To pa pomeni, da je njegova vloga – zahteva za izločitev sodnice z dne 29. 3. 2021 – prepozna.
Ob zavedanju, da mu zaradi izgube vozniškega dovoljenja grozi tudi izguba zaposlitve in s tem sredstev za lastno preživljanje ter oteženo izpolnjevanje drugih življenjskih potreb ter dejstva, da je sodišče storilcu odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v pričakovanju, da v bodoče ne bo kršil cestnoprometnih predpisov, bi bilo od storilca pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljal prekrškov.
Sodišče prve stopnje je pri sprejeti odločitvi spregledalo obstoj obdolženčeve nedosegljivosti državnim organom naše države in s tem zadržanosti zastaranja po tretjem odstavku 91. člena KZ-1.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška sodišče ugotavlja zgolj to, kdaj je začela teči in kdaj bi se iztekla preizkusna doba, ali je storilec v tem času storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu, ter ali je odločba (plačilni nalog, odločba ali sodba prekršku), s katero so storilcu izrečena kazenske točke v cestnem prometu, postala pravnomočna. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.