LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00052032
ZVEtL člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1.
skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ugovor javnega dobra - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člena ZVEtL-1, ki jih sodišče pri ugotovitvi obsega upošteva enakovredno, saj jih zakon primeroma našteva, kar sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00053142
ZOR člen 200, 200/1. ZPŠOIRSP člen 12, 12/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodnina zaradi izbrisa - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - izbrisani - socialni transferji - možnost zaposlitve - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vzročna zveza - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - glavnica in zamudne obresti - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izreku sodbe - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik je imel še leto in pol od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (vse do 1. 7. 1993) prijavljeno obrt. Od 1. 7. 1994 do 30. 12. 1996, torej še vedno v obdobju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, pa je imel status samostojnega kulturnega delavca. To seveda pomeni, da statusa obrtnika ni izgubil zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako ga očitno izbris ni oviral pri pridobitvi statusa samostojnega kulturnega delavca. Pritožbeno sodišče se zato pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevano premoženjsko škodo.
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da razmejevanje in ločeno obravnavanje posameznih oblik nepremoženjske škode, nastale zaradi izbrisa, ni ustrezno zaradi njihove podobnosti, medsebojne prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno ni izrecno opredeljevalo do posameznih oblik nepremoženjske škode, ampak je vse posledice, nastale zaradi izbrisa, obravnavalo enotno, pri tem pa ga pri odločanju (v primeru, da tožnik razčleni in specificira posamezne oblike nematerialne škode) omejuje le skupni zahtevani znesek odškodnine.
V sodni praksi je bilo sprejeto stališče, da je glede na naravo zadev, v katerih se oškodovancem prisoja ustrezno zadoščenje za krivice, ki so jih pretrpeli zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, primerno, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške, tudi če tožnik uspe z manj kot polovico zahtevka.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izvršilni naslov - izročitev nepremičnine kupcu - prodaja solastnega dela nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - solastni del - predlog stranke - nepremičnina v solastnini - varstvo lastninske pravice - upravičenja solastnika
O izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ in torej ni vezano na predlog stranke oziroma kupca nepremičnine.
Ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež te nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 in se pri tem sklicevalo na sklep VS RS II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019. Treba je namreč upoštevati, da ima v skladu s 100. členom SPZ solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, pri izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050060
KZ-1 člen 47, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 95, 95/4, 371, 371/2, 391.
grožnja - pravica do obrambe - načelo proste presoje dokazov - izvedba dokaza - relevanten dokaz - izpovedba priče (oškodovanca) - zagovor obdolženca - element ogroženosti in prestašenosti - denarna kazen - prošnja za obročno plačilo - stroški kazenskega postopka
V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa ugoditi dokaznemu predlogu ter izvesti dokaz, če je le-ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Glede na to, da je bilo v sporni zadevi odprto vprašanje, ali gre za znanstvenoraziskovalno nalogo, pa tudi ali je bila pravilno vnešena v COBISS, po stališču pritožbenega sodišča ni šlo za primer, da bi lahko tožena stranka o zadevi odločila po skrajšanem postopku. Tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, da bi lahko pojasnil razloge v zvezi s samo nalogo oziroma objavo naloge. Nenazadnje se ta pomanjkljivost vidi že v tem, da je celo drugostopenjski organ ob presoji pritožbe ugotovil, da je bila obrazložitev organa prve stopnje neustrezna, sam pa je nato kljub taki pomanjkljivosti iz drugih razlogov tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožniku je bilo tako šele tekom sodnega postopka omogočeno, da je dokazoval, da gre za znanstvenoraziskovalno nalogo. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pomanjkljivosti pri vodenju upravnega postopka. V novem postopku bo namreč potrebno omogočiti stranki, da je slišana v postopku ter da se sporna vprašanja razčistijo v smeri, kot je to nakazalo sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
ZFPPIPP člen 69, 69/2-4, 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 62, 62/4.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - prerekana terjatev - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - stečajni dolžnik
Upnik je v prijavi terjatve navedel in dokazoval, da temelji prijavljena terjatev na pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upnikova terjatev torej temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporablja pravilo iz 302. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052136
ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZPSPP člen 15, 24, 26, 26/1, 27, 27/1, 28, 28-2, 29, 29/2, 29/3, 30. OZ člen 301, 301/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-2(3), 19, 19-1.
sodna odpoved najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - enostransko odstopno upravičenje - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa - izročitev poslovnega prostora - primopredaja - opustitev sodelovalne dolžnosti - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - vrednost spora
Iz trditvene podlage v tožbi izhaja, da naj bi bili toženki (najemnika) v zamudi s plačilom najemnine že več kot dva meseca od dneva, ko ju je tožeča stranka (najemodajalec) na to opomnila. Tožeča stranka je torej zahtevek za izpraznitev in izročitev utemeljevala s sklicevanjem na krivdne razloge iz druge alineje 28. člena ZPSPP, na podlagi katerih najemodajalec že z enostransko odstopno izjavo doseže prenehanje najemne pogodbe. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, že iz tega razloga ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na sodno odpoved najemne pogodbe. Poleg tega sta toženki ugovarjali, da gre za najemno pogodbo sklenjeno za čas treh let (z možnostjo podaljšanja vsakokrat za leto dni). Pri pogodbi sklenjeni za določen čas pa v določbah ZPSPP ni predvidena možnost prenehanja najemnega razmerja z odpovedjo (in odpovednim rokom leta dni), temveč zakon določa, da preneha najemna pogodba s potekom časa, za katerega je bila sklenjena.
V primeru krivdnih razlogov na strani nasprotne stranke lahko vsaka od strank odstopi od pogodbe z enostransko izjavo, s katero se pogodba razdre brez sodne intervencije. Ker sta najemnika tekom tega postopka poslovne prostore sama prostovoljno izpraznila, sta tožečo stranko utemeljeno pozvala, da sodeluje pri njihovi primopredaji dne 24. 3. 2018. Za samo izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov ni bistveno, kakšni razlogi so najemnika vodili k tej odločitvi. Toženki kot najemnika sta zato tožeči stranki kot najemodajalki pravilno ponudili izpolnitev svoje obveznosti izročitve izpraznjenih poslovnih prostorov, ne glede na to, na čigavi strani so bili podani razlogi za odstop od pogodbe. Očitek, da primopredaja ni bila opravljena v skladu s 30. členom ZPSPP, ker pri njej tožeča stranka ni sodelovala, je tako neutemeljen, saj je bila to njena odločitev. Najemodajalca ni mogoče prisiliti k temu, da sodeluje pri izročitvi izpraznjenega poslovnega prostora. Gre namreč za njegovo sodelovalno dolžnost, ki ni iztožljiva, vendar pa zaradi nje preneha dolžnikova zamuda (prvi odstavek 301. člena OZ).
ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 205, 206, 369.
sklep o odmeri stroškov - vložena revizija - predlog za prekinitev postopka - ovira za odločanje - suspenzivni učinek - ločitev uspeha po temelju in višini - novejša sodna praksa
Vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka (369. člen ZPP) in zakon tudi ne določa, da bi bila vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka v smislu četrtega odstavka 163. člena ZPP.
Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini.
ugovor zastaranja obresti - omejitev zakonskih zamudnih obresti - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi
Ker v izvršilnem predlogu zahtevane zakonske zamudne obresti v času sklenitve izvršilnega naslova še niso bile gotove (ugotovljene), zanje ne velja atribut judikatne terjatve.
Z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ je predviden krivdni princip, saj je potrebo po izvršilnem postopku povzročil dolžnik, ki svoje zapadle obveznosti ni poravnal upniku. Vendar pa določba šestega odstavka 38. člena ZIZ ne ukinja uspeha strank kot merila za odločanje o povrnitvi stroškov. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku s pravnim sredstvom je tako mogoče zaključiti, v kolikšnem obsegu so bili stroški v zvezi s pravnim sredstvom povzročeni neutemeljeno.
Ker je znesek odškodnine, ki je bil tožniku prisojen, v obravnavani zadevi nižji od zneska, ki ga je s tožbo zahteval, o prekoračitvi ni mogoče govoriti.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049484
ZDen člen 73. ZUP člen 43.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - odškodnina po ZDen - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - možnost sodelovanja v postopku - pravica do izjave
Ker je bila nasprotna udeleženka obveščena, da pred upravnim organom teče denacionalizacijski postopek tudi glede dela nepremičnine, ki ga je mogoče vrniti v naravi, in to še pred izdajo odločb o vračilu, pa v njem svoje udeležbe ni priglasila, je sodišče na upravni odločbi vezano.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno udeleženkino nekritičnost do njenega bolezenskega stanja ni razlogov, da bi bilo trajanje njenega zadržanja krajše od običajno potrebnega časa za stabilizacijo stanj pacientov, kakršna je tudi udeleženka.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne izvedenski organ, ne listine v upravnem spisu ne izkazujejo, da bi pri tožnici nastopila I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo. Iz dokumentacije je sicer razvidno, da je bila tožnica vodena pri psihiatru, ki je tožnico ocenjeval kot nezmožno za delo in predlagal stalež, torej je ugotavljal začasno nezmožnost za delo, ni pa ocenil, da gre pri tožnici za trajno delanezmožnost.
ZKP člen 144, 144-1, 216, 216/3, 219. URS člen 36, 36/4.
izločitev dokazov - hišna preiskava - dokazni standard - razlogi za sum - osumljenec - navzočnost prič pri hišni preiskavi - solemnitetna funkcija - načelo ekonomičnosti postopka
Položaj osumljenca nastopi takoj, ko obstajajo razlogi za sum, da je oseba storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. To je najnižji dokazni standard, za katerega zadostuje, da temelji na nekih dejstvenih opornih točkah oziroma konkretnih okoliščinah, četudi zgolj oddaljenih indicih. Izjava D. D. policistom, da je droga v stropu od C. C., izpolnjuje navedeni kriterij dokaznega standarda razlogov za sum. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je šlo zgolj za nepreverjeno informacijo, saj za obstoj razlogov za sum ni potrebno, da bi bila informacija preverjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00052133
ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. OZ člen 86, 119, 119/1. ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 350, 350/2.
kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera in poštenje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke - oderuškost - oderuška pogodba - elementi oderuštva - prepozne navedbe - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZVPot se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če: - v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali - nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. V skladu s 3. členom Direktive 93/13 velja pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Nasprotovanje dobri veri, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank v pričujoči zadevi, ni podano.
Zakaj je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so bile prepozne pritožničine navedbe o vrsti tečaja, ki se uporabi za izračun protivrednosti obveznosti tožnice, pritožnica ne pojasni - ne navede, kje (do prvega naroka glavne obravnave; prim. 286. člen ZPP) je podala te navedbe ali, v čem bi bili razlogi, ki bi opravičevali kasnejše navajanje dejstev, kar pa bi morala storiti, da bi lahko dosegla preizkus pravilnosti stališča sodišča prve stopnje. Morebitna kršitev pravil o prekluziji namreč ni ena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, kar od pritožnika terja, da kršitev konkretno in jasno obrazloži z opisom tega, kje je bila ta kršitev storjena, torej tudi, kje so pravočasne navedbe, ki jih naj bi sodišče prve stopnje spregledalo oziroma v čem so razlogi iz drugega odstavka 286. člena ZPP in kje jih je pritožnik navedel.
garancija - pavšalen ugovor - načelo koncentracije postopka - načelo pospešitve postopka - roki in naroki - podaljšanje roka - preložitev naroka - vrnitev v prejšnje stanje - potek glavne obravnave - pripravljalni narok - razlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - COVID-19 - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - opravičen izostanek z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Sodišče sme tako v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, da se naroka ne more udeležiti.
Z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije ni bil omejen dostop strank do pravosodnih organov. Sodišča so tako v tistem času (4. 11. 2021), v skladu z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju RS, opravljala naroke v skladu s strokovnimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razglašena epidemija zato ni predstavljala opravičenega razloga, zaradi katerega bi moralo sodišče narok z dne 4. 11. 2020 preložiti. Izjema bi bila podana le v primeru, če bi bili izkazani opravičljivi zdravstveni ali drugačni nujni razlogi na strani zakonitega zastopnika tožene stranke, vendar pa takšni razlogi v predlogu za preložitev naroka niso bili niti navedeni.
Zakoniti zastopnik, ki ni uspešno opravičil svojega izostanka z naroka, se je s tem prostovoljno odrekel možnosti izvedbe dokaza s svojim zaslišanjem. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa so ugovori tožene stranke ostali tudi nekonkretizirani. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če te ne navedejo konkretiziranih trditev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala (212. in 213. člen ZPP).
Tožena stranka na narok ni pristopila, tako da se z njenega vidika že iz tega razloga ni mogel uresničiti namen pripravljalnega naroka, kot izhaja iz prvega odstavka 279.c člena ZPP. Po navedeni določbi bi imela stranka na pripravljalnem naroku možnost, da s sodiščem in nasprotno stranko odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, dopolni svoje trditve in pravna naziranja, predlaga izvedbo nadaljnjih dokazov ter se o njih izjaviti in si prizadeva za sklenitev sodne poravnave. To pa pomeni, da izid postopka, tudi če ne bi bilo uveljavljene kršitve, ne bi bil drugačen. Po presoji pritožbenega sodišča zato očitana kršitev 279.c člena ZPP na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
kaznivo dejanje nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - dokazna presoja - pogojna obsodba
Njeno izpovedbo je potrebno ocenjevati kot celoto, pri čemer je potrebno tudi upoštevati, da je od tega dogodka vendarle minilo 10 let, zato takšno manjše razhajanje v njeni izpovedbi, podani na glavni obravnavi, ob upoštevanju njenih prejšnjih izpovedb, niti ni odločilno za presojo, kot to zmotno meni zagovornik.
postopek za ureditev stikov - zavračanje stikov - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - strokovni delavec na področju socialnega varstva - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - odtujevanje otroka
V skladu s 161. členom DZ je pogoj za izdajo začasne odredbe verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen. V takšni situaciji lahko sodišče izda vsako začasno odredbo, a mora biti takšna, da je z njo mogoče doseči varstvo koristi otroka (prvi odstavek 162. člena DZ).
Sodišče prve stopnje svoje ugotovitve temelji predvsem na mnenjih CSD. Ta so v veliki meri plod lastnega zaznavanja strokovnih delavcev CSD, gre za skrbne in strokovno dovolj poglobljene analize ravnanja in počutja otrok, ki nikakor ne slonijo le na izjavah predlagateljice in imajo v skladu s 108. členom ZNP-1, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje, pomen, ki je blizu pomenu zaključkov sodnega izvedenca - gre za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
začasna odredba - določitev stikov - ogroženost otroka - sporno dejansko stanje - korist mladoletnega otroka - dolgoročna korist - kratkoročna korist
Zaradi koristi otrok je treba takoj razširiti stike tudi na način, da otroka prespita pri predlagateljici, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do odtujitvenega sidroma, zato je tudi izkazana huda ogroženost otrok, ki zahteva takojšnje ukrepanje z začasno odredbo, da se zavarujejo koristi otrok.
Neutemeljena je pritožbena teza, da iz razloga, ker že stiki preko dneva niso pripeljali do bistvenih sprememb v odnosu med otrokoma in predlagateljico, stiki otrok s predlagateljico, da bi otroka pri njej prespala, niso v njuno korist.