pravica do izrabe letnega dopusta - nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica, ki je bila pri toženki zaposlena od 1. 3. 2018 do 31. 7. 2019 na delovnem mestu pomočnik drektorja - vodja financ, ni mogla izrabiti 20 dni letnega dopusta za leto 2018 in 19 dni letnega dopusta za leto 2019. Zato ji je priznalo denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta.
Ugotovitev sodišča, da v postavljenem 15-dnevnem roku ni predložila dodatnega izvoda, čeprav je bila v sklepu izrecno opozorjena na posledice nepredložitve, je pravilnq. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, v skladu z določbo petega odstavka 108. člena ZPP, nasprotno tožbo zavrglo, ker tožeča stranka predmetne vloge s prilogami ni dopolnila z dodatnim izvodom, kot je bilo zahtevano.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Iz določbe drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne bi smela vročiti nasprotni stranki, da se ji zagotovi pravica do izjave in kontradiktornega postopka. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je namreč dvostransko pravno sredstvo. Prav tako iz smiselne razlage drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da je tožbo za razveljavitev sodne poravnave mogoče zavreči zgolj predenj je takšna tožba vročena nasprotni stranki.
Postopek sodne določitve meje je bil pravnomočno zaključen s sklenitvijo sodne poravnave. Postopek s tožbo na razveljavitev sodne poravnave je poseben postopek z izrednim pravnim sredstvom in je ločen od odločanja v rednem (nepravdnem) postopku. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima tako le vlagatelj tožbe (v konkretni zadevi nasprotna udeleženka), ne pa tudi preostali udeleženci rednega postopka. Zato je navedeno potrebno upoštevati tudi pri odločanju o stroških takšnega postopka postopka in o njih odločiti ob smiselni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka, na kar so tudi opozorili pritožniki v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00050111
OZ člen 943.
zavarovalni primer - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da poškodba zadnjega odbijača ni mogla nastati v istem škodnem dogodku, kot je nastala poškodba vrat prtljažnega prostora, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni podana pravna podlaga za izplačilo zavarovalnine po določbi 943. člena OZ, ker zatrjevan zavarovalni primer ni nastal in ni podano zavarovalno kritje na podlagi med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe iz naslova delnega avtomobilskega kaska kombinacije H (brez franšize).
Zgoraj povzete pritožbene navedbe tožnika so glede na obrazloženo po presoju pritožbenega sodišča vse pravno neupoštevne, saj dejstvo, da je tožnik dokazal obstoj ene od obeh zatrjevanih poškodb na svojem osebnem vozilu, ne zadošča za dokazanost zatrjevanega zavarovalnega primera.
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, potekel.
Pri uporabi spremenjene listine kot prave, kar je ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva, zato okoliščina, ali je storilec pravno pomembnost dokazoval tako, da je predložil listino v originalu, ali pa je originalno listino obdržal in predložil njeno fotokopijo, ne more spremeniti dejstva, da je z njeno predložitvijo dokazoval (delno) izpolnitev svoje obveznosti. Trditev pritožbe, da je podano nasprotje med vsebino listin, dokazi, izrekom sodbe in obrazložitvijo, ker v opisu kaznivega dejanja ob navedbi listine ni navedeno, da je obdolženec predložil njeno fotokopijo, zato ni utemeljena.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050419
OZ člen 50, 58, 118, 545, 557, 558, 564, 567.
darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - aleatornost - ničnost - obličnost - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - teorija realizacije - darilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.
ZFPPIPP člen 47, 98, 98/2-3, 292, 327, 327/2, 383, 383/1, 384, 384/2, 384/6, 386, 395, 395/2. ZIZ člen 71, 71/2. ZKZ člen 18. ZPP člen 150, 150/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (2021) člen 4, 4/2, 4/3.
prodaja (nepremičnine) - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - ocena vrednosti premoženja - cenitveno poročilo - elektronski sodni spis - pravica do vpogleda v spis - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - smiselna uporaba določb ZIZ - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - argumentum a contrario - pravica do doma - nesorazmernost ukrepa - sodelovalna dolžnost - zaščitena kmetija - tehtanje interesov
Ker je v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP določeno, da sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, tega roka ni mogoče podaljšati.
vstop stranke v postopek - izkazanost pravnega interesa - nepravdni postopek - solastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - ustavitev postopka
B. B. je izkazala interes, da predmetni postopek nadaljuje in vstopi namesto predlagateljice, ki je podala odstopno izjavo in predlagala, da se postopek ustavi.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - zahteva za preiskavo - rok za vložitev zahteve - dopolnitev zahteve
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.
Čeprav je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo dne 4. 5. 2020, to je preden je začela učinkovati v tem sporu izpodbijana odpoved, podana s sklepom toženke z dne 19. 2. 2020 v zvezi s sklepom komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 4. 2020, to ne pomeni, da tožnikov pravni interes za tožbo ni podan. Sodno varstvo v zvezi z navedenima sklepoma izrecno ureja ZJU. Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 18, 22, 54, 200, 200/3.. OZ člen 147, 147/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost
Ob podanih vseh elementih delovnega razmerja je šteti, da je tožnica od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, ko je sama prenehala opravljati delo za toženko, v delovnem razmerju. Dejansko stanje je bilo v tem delu pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo.
Glede na zaključek, da je bila tožnica v delovnem razmerju od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, je nepravilna odločitev sodišča, da tožbo zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2018. Delno zavrženje tožbe temelji na nepravilni ugotovitvi, da tožnica od 1. 1. 2019 ni bila v delovnem razmerju ter da je zato tožba za čas pred 1. 1. 2019 prepozna v smislu določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Toženka je odgovorna na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ta določba se ne nanaša le na formalno delovno razmerje, ki pa je bilo v razmerju med tožnico in toženko ugotovljeno.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obligatornost izreka stranske kazni
Pritožbeno sodišče pritožbenim navedbam obdolženca ne more slediti, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na dolžino izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, katerega izrek je v skladu s tretjim odstavkom 324. člena KZ-1, obligatoren.
ZPIZ-2 člen 63, 178, 178/2.. ZDSS-1 člen 62, 63, 63/2, 63/2-3, 81, 81/2, 82.
ugotavljanje invalidnosti - invalid
V sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja se ne odloča zgolj o tožbenem zahtevku, temveč se primarno presoja pravilnost izpodbijanih odločb in ugotavlja dejanska delazmožnost posameznika. Ta je glede na definicijo invalidnosti odvisna od ugotovljenega zdravstvenega stanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju in svojega poklica posameznika.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo skladno z navedenim in presojalo pravilnost izpodbijanih odločb ter izvedenega predsodnega postopka ter odločalo o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa odločilo tudi o tožbenem zahtevku tožnice, ni mogoče govoriti, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba toženca v tem delu neutemeljena.
Sodišče je v 7. in 8. točki obrazložitve sodbe argumentirano pojasnilo, da sklep o popravi pomote št. ... z dne 16. 9. 201910 ne predstavlja podlage za ponovno odmero invalidske pokojnine za čas od 4. 9. 1993 do 1. 10. 2017 zaradi drugačne opredelitve vzroka nastanka invalidnosti, niti ni mogoča zahtevana ponovna odmera invalidske pokojnine upoštevajoč pravila o povrnitvi škode za čas od 4. 9. 1993 do 1. 10. 2017. Pravilna je ugotovitev, da za ponovno odmero invalidske pokojnine za nazaj zaradi poprave pomote pri označbi vzroka invalidnosti, zaradi učinkov iz določila tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2 glede na 183. člen ZPIZ-2, ni podlage.
ZPIZ-2 člen 116, 116/1, 116/7, 194, 194/1, 194/3.. BRSSZ člen 4, 6, 6/1, 6/2.. OZ člen 190, 190/1, 190/3,191.
sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - preplačilo
V sporni zadevi pokojnina ni bila pridobljena po pravnih predpisih Republike Srbije, temveč po pravnih predpisih Republike Slovenije. Izjema, kot je določena v drugem odstavku samo potrjuje, da je za presojo sporne zadeve odločilen prvi odstavek 6. člena Sporazuma, ki pa ne izključuje uporabe 116. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi pravilno poudarja, da za sorazmerni del starostne pokojnine, ki je bil tožnici priznan pri toženi stranki, ni mogoče uporabiti srbskih predpisov v smislu enakopravne obravnave zavarovancev. Kljub temu da srbski nosilec zavarovanja ni ustavil izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, ki je bil tožnici priznan v Republiki Srbiji, to na odločitev v sporni zadevi nima nobenega vpliva. Kot je bilo že pojasnjeno, je za razsojo odločilen prvi, ne pa drugi odstavek 6. člena sporazuma. Ker je tožnica kot uživalka pokojnine iz prvega odstavka 116. člena ZPIZ-2 v Republiki Srbiji ponovno začela delati in bila na tej podlagi tudi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, je tožena stranka pravilno odločila, da se ji na podlagi sedmega odstavka 116. člena ZPIZ-2 preneha izplačevati sorazmerni del starostne pokojnine.
Tožnica za sporno obdobje ni bila upravičena do izplačevanja sorazmernega dela pokojnine, kar posledično pomeni, da je dolžna toženi stranki vrniti neupravičeno izplačane zneske sorazmernega dela starostne pokojnine. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica ni bila neupravičeno obogatena.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.