Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, potekel.
pravica do izrabe letnega dopusta - nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica, ki je bila pri toženki zaposlena od 1. 3. 2018 do 31. 7. 2019 na delovnem mestu pomočnik drektorja - vodja financ, ni mogla izrabiti 20 dni letnega dopusta za leto 2018 in 19 dni letnega dopusta za leto 2019. Zato ji je priznalo denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta.
Pri uporabi spremenjene listine kot prave, kar je ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva, zato okoliščina, ali je storilec pravno pomembnost dokazoval tako, da je predložil listino v originalu, ali pa je originalno listino obdržal in predložil njeno fotokopijo, ne more spremeniti dejstva, da je z njeno predložitvijo dokazoval (delno) izpolnitev svoje obveznosti. Trditev pritožbe, da je podano nasprotje med vsebino listin, dokazi, izrekom sodbe in obrazložitvijo, ker v opisu kaznivega dejanja ob navedbi listine ni navedeno, da je obdolženec predložil njeno fotokopijo, zato ni utemeljena.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - zahteva za preiskavo - rok za vložitev zahteve - dopolnitev zahteve
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.
Čeprav je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo dne 4. 5. 2020, to je preden je začela učinkovati v tem sporu izpodbijana odpoved, podana s sklepom toženke z dne 19. 2. 2020 v zvezi s sklepom komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 4. 2020, to ne pomeni, da tožnikov pravni interes za tožbo ni podan. Sodno varstvo v zvezi z navedenima sklepoma izrecno ureja ZJU. Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Iz določbe drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne bi smela vročiti nasprotni stranki, da se ji zagotovi pravica do izjave in kontradiktornega postopka. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je namreč dvostransko pravno sredstvo. Prav tako iz smiselne razlage drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da je tožbo za razveljavitev sodne poravnave mogoče zavreči zgolj predenj je takšna tožba vročena nasprotni stranki.
Postopek sodne določitve meje je bil pravnomočno zaključen s sklenitvijo sodne poravnave. Postopek s tožbo na razveljavitev sodne poravnave je poseben postopek z izrednim pravnim sredstvom in je ločen od odločanja v rednem (nepravdnem) postopku. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima tako le vlagatelj tožbe (v konkretni zadevi nasprotna udeleženka), ne pa tudi preostali udeleženci rednega postopka. Zato je navedeno potrebno upoštevati tudi pri odločanju o stroških takšnega postopka postopka in o njih odločiti ob smiselni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka, na kar so tudi opozorili pritožniki v pritožbi.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 18, 22, 54, 200, 200/3.. OZ člen 147, 147/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost
Ob podanih vseh elementih delovnega razmerja je šteti, da je tožnica od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, ko je sama prenehala opravljati delo za toženko, v delovnem razmerju. Dejansko stanje je bilo v tem delu pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo.
Glede na zaključek, da je bila tožnica v delovnem razmerju od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, je nepravilna odločitev sodišča, da tožbo zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2018. Delno zavrženje tožbe temelji na nepravilni ugotovitvi, da tožnica od 1. 1. 2019 ni bila v delovnem razmerju ter da je zato tožba za čas pred 1. 1. 2019 prepozna v smislu določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Toženka je odgovorna na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ta določba se ne nanaša le na formalno delovno razmerje, ki pa je bilo v razmerju med tožnico in toženko ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00050111
OZ člen 943.
zavarovalni primer - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da poškodba zadnjega odbijača ni mogla nastati v istem škodnem dogodku, kot je nastala poškodba vrat prtljažnega prostora, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni podana pravna podlaga za izplačilo zavarovalnine po določbi 943. člena OZ, ker zatrjevan zavarovalni primer ni nastal in ni podano zavarovalno kritje na podlagi med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe iz naslova delnega avtomobilskega kaska kombinacije H (brez franšize).
Zgoraj povzete pritožbene navedbe tožnika so glede na obrazloženo po presoju pritožbenega sodišča vse pravno neupoštevne, saj dejstvo, da je tožnik dokazal obstoj ene od obeh zatrjevanih poškodb na svojem osebnem vozilu, ne zadošča za dokazanost zatrjevanega zavarovalnega primera.
Ugotovitev sodišča, da v postavljenem 15-dnevnem roku ni predložila dodatnega izvoda, čeprav je bila v sklepu izrecno opozorjena na posledice nepredložitve, je pravilnq. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, v skladu z določbo petega odstavka 108. člena ZPP, nasprotno tožbo zavrglo, ker tožeča stranka predmetne vloge s prilogami ni dopolnila z dodatnim izvodom, kot je bilo zahtevano.
Če ena pogodbena stranka krši obveznost, ki izvira iz poslovnega razmerja, pogodbi zvesta stranka obdrži (ohrani) izpolnitveni zahtevek vse do tedaj, dokler izpolnitvena obveznost kasneje (po nastopu kršitve) ne preneha: bodisi s pravilno izpolnitvijo, ki je opravljena z zamudo, bodisi s tem, da pogodbi zvesta stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve. Pogodbi zvesta stranka torej lahko vztraja pri izpolnitvi in hkrati uveljavlja tudi sankcije zaradi nepravilne izpolnitve (zamudne obresti, pogodbeno kazen za zamudo in odškodninsko terjatev za škodo zaradi zamude - drugi odstavek 239. člena OZ)
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da v delovnopravni zakonodaji ni predvideno sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od že obstoječe sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tega stališča, ki je tudi v sodni praksi enotno sprejeto, ne more spremeniti sklicevanje pritožbe na četrti odstavek 17. člena ZDR-1. Ta določba namreč ureja primer, ko stranki nista sklenili pisne pogodbe o zaposlitvi oziroma nista v pisni obliki izrazili vseh njenih obveznih sestavin, kar pa ne velja za ta spor, v katerem pisno sklenjena pogodba o zaposlitvi med strankama že obstaja. Glede na obrazloženo je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožba za posredovanje pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto koordinator v vzdrževanju infrastrukture I ni dopustna in jo je sodišče pravilno zavrglo skupaj z zahtevkom za reintegracijo in zahtevkom za plačilo plače, ki jo je tožnik vtoževal za čas od izteka paricijskega roka dalje (274. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - nezakonitost odpovedi - vročitev
Toženec je tožniku pisno seznanitev z vabilom na zagovor vročal na naslov D. kot naslov tožnikovega začasnega prebivališča. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec s tem svoje obveznosti zagotovitve zagovora ni izpolnil, saj na tem naslovu tožnik dejansko ni nikoli prebival, tam pa ga v času vročanja tudi ni bilo (okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, sodišče prve stopnje ni ugotovilo oziroma jih toženec sploh ni konkretiziral).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 331, 331/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba - mnenje ločitvenega upnika - večkratna ponovitev javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051420
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3, 164, 239, 266, 266/1, 272, 275, 275/2, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 362, 362/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 63, 63/1, 88, 94, 94/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 6.
začasna odredba - spor z mednarodnim elementom - švicarsko pravo - priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravilnost vročitve - načelo enakosti - primernost roka - litispendenca - litispendenca pred tujimi sodišči - mednarodna litispendenca - res iudicata - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - določitev varščine - opravičba začasne odredbe - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - napotilo pritožbenega sodišča
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi takega predlog ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe, če je ta utemeljevan spremenjenimi, objektivno novimi dejanskimi okoliščinami, ki ob vlaganju prvega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale.
V evropskem prostoru v mednarodni pravni teoriji je večinsko uveljavljeno stališče, da pravilo litispendence za začasne ukrepe z mednarodnim elementom ne velja in je zaradi vzpostavljene dvotirnosti mogoče zahtevati več ukrepov pri sodiščih različnih držav (glede na pravila o izključni pristojnosti), saj tuje sodišče ne more določiti uporabe prisilnih sredstev, da bi to zavezovalo tudi slovensko sodišče. Dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju Republike Slovenije ne učinkuje kot pravnomočna sodba in se vprašanje pravnomočno razsojene stvari lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za premoženjsko pravna razmerja med strankama, ki sta ruska državljana z zadnjim skupnim prebivališčem v Švici, ne uporablja slovensko, temveč švicarsko pravo.
Upnica je uspela verjetno izkazati, da dolžnikovi poslovni deleži v družbah predstavljajo skupno premoženje upnice in dolžnika, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, dolžnik pa v ugovoru ni podal nobenih navedb, da bi bilo predmetno premoženje pridobljeno z dedovanjem ali brezplačno, zaradi česar naj skladno z relevantnim švicarskim pravom ne bi predstavljalo skupnega premoženja strank.
Upnica je izkazala, da je pred švicarskim sodiščem vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, v okviru katere bo sodišče odločalo tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev.
Upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbo na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi tistim, ki je v tujini, in razpolaganje s premoženjem v tujini v takem primeru predstavlja trditveno podlago v okviru zakonskega dejanskega stanu iz 272. člena ZIZ. Upnica v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe izčrpno in natančno opredeljeno pojasnila številna dolžnikova ravnanja, ki kažejo na njegovo razpolaganje s premoženjem.
Upnica je izpolnila tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je izkazala, da bi bila realizacija njene terjatve iz naslova skupnega premoženja na poslovnih deležih v primeru odtujitve tega premoženja tretjim osebam onemogočena oziroma precej otežena, konkretna objektivna nevarnost za to pa izhaja iz izkazanih dolžnikovih razpolaganj oziroma poskusov razpolaganj s preostalim skupnim premoženjem v tujini (dvigi visokih zneskov z bančnega računa, prikrivanje informacij, zavrnitev ali zavlačevanje posredovanja podatkov o premoženju) ter dolžnikovih razpolaganj z že razdeljenim premoženjem. Izdana začasna odredba upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj zadeva zgolj omejitev z razpolaganjem s poslovnimi deleži v družbah v Sloveniji, ki predstavljajo le manjši del skupnega premoženja.
Smisel varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku, saj je slednjemu po naravi stvari to lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe.
Če je začasna odredba izdana v času, ko je postopek za uveljavitev terjatve že v teku, po naravi stvari opravičba ni več potrebna. „Napaka“ pri napotitvi k opravičbi začasne odredbe je bila posledica kompleksnosti in zapletenosti celotne zadeve zaradi mednarodnega elementa, to pa po stališču sodne prakse in pravne teorije ne more imeti usodnih posledic za veljavnost začasne odredbe.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.
oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/2, 339, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1.
stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - vročanje stroškovnika nasprotni stranki - povratnica kot javna listina - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - sklicevanje na stroškovnik - odvetniška storitev
Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.