OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00051193
ZGD-1 člen 38a, 263. OZ člen 35, 49, 82, 86, 86/2, 87, 118, 519.
medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - odškodninski zahtevek - izpolnitveni zahtevek - ničnost pogodbe - okvirna pogodba - pogodba za nedoločen čas - odpovedni rok - predmet obveznosti - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - kondikcijski zahtevek - specifikacija - skupni namen pogodbenih strank - fiksna pogodbena cena - prejudicialnost - razlaga pogodb - nasprotje interesov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - dolžnost zvestobe - odškodninska odgovornost poslovodstva - skrbnost dobrega gospodarstvenika - hujša kršitev - kršitev morale - kršitev načela vestnosti in poštenja - škodljiva pogodba - primerjalna analiza - osebne okoliščine
Kršitev dolžne skrbnosti in odgovornosti člana organa vodenja družbe sicer predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost poslovodstva (263. člen ZGD-1). Osnovna pomanjkljivost instituta odškodninske odgovornosti poslovodstva je, da temelji na (v teoriji in praksi) povsem napačni predpostavki, da je škodo, ki jo član uprave družbe (lahko) povzroči družbi, mogoče povrniti iz njegovega osebnega premoženja, oz. natančneje, na predpostavki, da sta družbi povzročena škoda in osebno premoženje člana uprave v relevantni korelaciji (v smislu, da večja, kot je škoda, ki jo je član uprave povzročil družbi, večje je njegovo premoženje-pri tem je seveda relevantno le premoženje, na katerega je v izvršbi mogoče poseči). Dejanske možnosti, da bi oškodovana družba na ta način nadomestila škodo, so tako praviloma v obratnem sorazmerju z višino nastale škode, kar je že samo po sebi paradoks. Druga pomanjkljivost tega instituta je, da ni usmerjen k bistvu, k škodnemu dejanju samemu, in torej omogoča absurdno situacijo, da mora družba še naprej izpolnjevati zanjo škodljivo pogodbo, (če gre za dolgoročno pogodbo ali pogodbo z zaporednimi obveznostmi), zakon pa ji omogoča, da po vsaki izpolnitvi vloži nov odškodninski zahtevek zoper člana uprave.
Zaradi kršitve dolžne skrbnosti člana uprave in njegove zvestobe družbi pri sklepanju pogodbe takšna pogodba praviloma ni nična. Hujša kršitev skrbnosti dobrega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1 pri sklepanju (za družbo škodljive) pogodbe lahko pomeni tudi ničnost takšne pogodbe (86. člen OZ), če tudi ta (v posledici kršitve) huje krši moralna in etična načela, načelo vestnosti in poštenja, če družbi prizadeva občutno škodo, in če je sopogodbeniku bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da do sklenitve te pogodbe brez kršitve dolžne skrbnosti uprave prvega pogodbenika ne bi prišlo in/ali, če je s to kršitvijo pridobil zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ki se je brez teh kršitev ne bi mogel nadejati.
ZPIZ-2 člen 41, 41-4, 109, 109/4, 178, 178/2, 196.. ZUP člen 7.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obstoj protipravnosti
Ravnanje zaposlenih delavcev tožene stranke mora biti takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje zaposlenih delavec pri toženi stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, torej da bi brez utemeljenih razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
Ker v sporni zadevi toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, s tem tudi ni izpolnjen en od kumulativno predpisanih pogojev za ugotovitev odškodninske obveznosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 46, 46/5, 46/5-3. ZVoz-1 člen 53, 53/3, 53/5.
prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - rehabilitacijski programi
Izbris 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega rehabilitacijskega programa se v skupni evidenci kazenskih točk, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, ne opravi po uradni dolžnosti, temveč na predlog imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. Tretji odstavek 53. člena ZVoz-1 namreč določa, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo 4 pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - demenca - uradni pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZDoh-2 člen 27, 37, 37/1, 37/1-5, 127, 127/6. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - obračun in izplačilo nadomestila plače - davčna stopnja - bruto in neto znesek - zakonske zamudne obresti - osnova za izračun - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - denarno povračilo namesto reintegracije - odškodnina - dohodek iz delovnega razmerja - akontacija dohodnine
Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Širitev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.
V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.
Za odločitev o izdaji napadenega sklepa je pristojen predsednik Okrajnega sodišča v X, A. A., ki je napadeni sklep tudi izdal. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je bila obravnavana kazenska zadeva iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Y, dne 1. 3. 2019 prenešena na Okrajno sodišče v X. Navedeno pa je tudi podlaga, da je o zahtevi za izločitev višjega pravosodnega svetovalca odločal predsednik Okrajnega sodišča v X. Zato so vsi pomisleki pritožnika v tej smeri neutemeljeni.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - plačilo računov
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 2018. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Protipravnost zaradi opustitve dolžnosti zaščitnih in vzdrževalnih ukrepov toženkinega zavarovanca bi bila podana le, če bi bile poškodbe ali prevelika drsnost zaradi izrabe materiala takšne narave, da bi lastnik ali upravljavec ob skrbnem pregledu stavbe to lahko opazil.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vseh nevarnosti, do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za uporabnike stopnišča nepričakovanih nevarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
ZPP člen 287, 287/2.. ZSVarPre člen 28, 28-5, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 36, 36/2.
izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
EZ-1 člen 282, 282/3, 463, 463/2. ZPP člen 458, 458/1.
fiksni stroški - stroški ogrevanja stanovanja - poslovno stanovanjski objekt - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je v stavbi le eno stanovanje, ostalo pa so poslovni prostori, in da površina stanovanja predstavlja manj kot polovico površine poslovnih prostorov, pravilno zaključilo, da glede na določilo petega odstavka 2. člena SZ-11, uporaba določil SZ-1 za presojo razmerja med tožnikom in tožencem ne pride v upoštev. S tem pa ne pride v upoštev tudi uporaba pravilnikov, katerim podlago za njihov sprejem predstavljajo določila drugega odstavka 9. člena SZ-1. Ti se namreč nanašajo zgolj na upravljanje stanovanjskih stavb in ne poslovno stanovanjskih stavb, bi lahko materialnopravno podlago, ki sicer ureja razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom ter tretjimi, predstavljala le določila SPZ, ki urejajo etažno lastnino kot splošen institut in določajo tudi pravila upravljanja.
Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. l. RS, št. 33/81, 29/86), je 5. 10. 1999 nadomestil Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/1999 - EZ), tega pa 22. 3. 2014 nov Energetski zakon (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/14 in naslednji). Slednji v 4. delu sicer ureja tudi dejavnost proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje ter v zvezi s to določa tudi izhodišče za oblikovanje izhodiščih cen toplote in kaj so upravičeni stroški distributerjev oziroma proizvajalcev toplote. Vendar pa za lastniške distribucijske sisteme, kakršen izhaja iz 2. člena Odloka, takšna ureditev ne velja. Glede na določbo tretjega odstavka 282. člena EZ-1 za takšne lastniške sisteme veljata le določili 310. in 311. člena EZ-1, ki urejata le pogoje za priključitev na lastniški distribucijski sistem (310. člen) in dolžnost poročanja agenciji za energijo (311. člen).
V primeru, ko je sodba razglašena v nenavzočnosti obdolženca, je pomembno, da je ta z vsebino razglašene sodbe in možnostjo vložitve pritožbe naknadno ustrezno seznanjen, kar pa je glede na podatke spisa bil, saj mu je bila obrazložena sodba s pravnim poukom vročena dne 2. 11. 2020.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - neobrazloženost sodbe - pojem protispisnosti - pravica do obrambe - zaslišanje mladoletne osebe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - graja dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne okoliščine
Za zaslišanje mladoletnih oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile oškodovanci kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65. člena ZKP (kamor spada tudi kaznivo dejanje spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu KZ-1), veljajo posebna pravila, določena v petem in šestem odstavku 331. člena ZKP,1 v skladu s katerimi je zapisnik o prejšnjem zaslišanju oškodovanca primarno dokazno sredstvo. Odločitev sodišča na glavni obravnavi, ali je potrebno oškodovanca ponovno zaslišati, je odvisna od (posrednih) vprašanj, ki jih stranke oblikujejo vnaprej. Ne glede na to, da je oškodovanec (v konkretnem primeru oškodovanka A. H.) obremenilna priča, morajo stranke (tudi obramba) sodišče prepričati, da je zaslišanje relevantno. To pravilo pomeni odstop od splošnega pravila, da obrambi predloga za zaslišanje obremenilne priče ni treba utemeljevati in pomeni poseg v pravico do neposrednega zaslišanja obremenilne priče. Cilj, ki ga poseg želi doseči, je varstvo telesne in duševne celovitosti oškodovanca, tj. zmanjšanje tveganja za ponovno viktimizacijo, ustrahovanje in maščevanje.
ZVEtL-1 člen 43.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - neobrazloženost odločitve - nemožnost preizkusa sklepa
Sodišče prve stopnje je očitno sledilo izvedencu, da greznica na obravnavanem prostoru ni dovoljen način odvajanja odpadnih vod. Predlagatelja sta v pripombah na izvedeniško mnenje grajala le njegov predlog, naj se problem uporabe greznice reši s služnostjo, v zvezi z vprašanjem, ali je greznica dovoljen način odvajanja odplak na obravnavanem območju, pa sta navedla le, da to vprašanje za ta postopek ni pomembno. To vprašanje izpostavljata kot sporno šele v pritožbi, in še to zgolj pavšalno, ne da bi konkretizirano navedla, da na podlagi veljavnih pravnih aktov nista dolžna in zakaj ne zagotoviti odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo.
spori iz družinskega razmerja - tožba za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - otroški dodatek - socialna pomoč
Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije. Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno.
Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazna ocena - duševno zdravje
Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.