CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
obvezna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - zavezanec za plačilo dajatve - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - relevantno materialno pravo
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba, njeni uporabniki pa so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb na območju občine in zavezanci za plačilo dajatev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode.
Za izvajanje vseh storitev tožnice obstoji pravna podlaga v predstavljenih zakonskih in podzakonskih aktih, kot tudi zakonska obveznost toženca kot uporabnika in lastnika nepremičnine, da storitve in dajatve plačuje. Vsebina računov, iz katerih je razvidno, kdo jih pošilja, komu, obseg storitev, ki so zaračunane, njihova višina, in zapadlost računa, tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča, da se je toženec lahko seznanil s svojo zakonsko obveznostjo.
ugovor tretjega - hipotekarni dolžnik - odlog izvršbe - stroških postopka - izvršba na nepremičnino
Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
ZSReg člen 4, 9, 9/1, 17, 17/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zasebni zavod - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pritožba upnika - ugoditev pritožbi - nejasen izrek - nasprotja v obrazložitvi - pravica do izjave - status udeleženca v postopku
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.
In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - seznanitev upnika - izjava o dejstvih
Za razliko od situacije, ko sodišče odloča po uradni dolžnosti, mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga - konec izvršilnega postopka
Ker lahko upnik skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ predlaga, da sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti vse do konca izvršilnega postopka, predmetni postopek pa ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom glede na zgoraj navedeno še ni bil končan, je sodišče prve stopnje tak predlog nezakonito zavrglo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050180
DZ člen 163, 163/2.
stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)
Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.
Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.
dediščinska tožba - izročitev zapuščine - odobritev skrbnika za posebni primer
Če zapuščino predstavljajo obveznice (vrednostni papirji), so dediči upravičeni od skrbnika za poseben primer zahtevati izročitev svojega deleža iz prejetih pravic iz teh obveznic kot vrednostnih papirjev.
ZPP člen 213, 213/2, 236a.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. OZ člen 135, 135, 136/1, 136/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Tožnik v pritožbi glede obeh očitkov v odpovedi, ki se nanašata na neprimerno komunikacijo, neutemeljeno poudarja vsebino sporočil, ki sta mu jih poslala B.B. in C.C.. S tem se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Sporočila, ki jih je sam poslal, so popolnoma nesprejemljiva in neprimerna, ne le za delovno okolje, ampak nasploh, kot je povsem pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Z njimi je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ne gre za milejše kršitve, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Upoštevaje predhodno pisno opozorilo gre nedvomno za kršitve, ki predstavljajo utemeljen krivdni razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka istega člena ZDR-1.
seznam premoženja - predložitev seznama premoženja - denarna kazen - podatki o dolžnikovem premoženju
Iz enajstega odstavka 33. člena ZIZ) izhaja, da lahko sodišče odloči, da se dolžnik ne kaznuje, v kolikor posreduje podatke, ki omogočajo opravo izvršbe.
Kazen je tako v tem primeru sredstvo za zagotavljanje izvršbe. Ker pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja le, da sta dolžnika razgrnila svoje premoženjsko stanje, izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj razlogov o tem, kako bodo posredovani podatki omogočili opravo izvršbe oziroma da dolžnika iz objektivnih razlogov ne moreta omogočiti oprave izvršbe, v izpodbijanem sklepu ni.
ZPP člen 287, 287/2.. ZSVarPre člen 28, 28-5, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 36, 36/2.
izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
stroški postopka - izostanek stranke z naroka - pripravljalni narok - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravica zahtevati povrnitev stroškov
Po določbi prvega odstavka 282. člena ZPP namreč v primeru, če na pripravljalni narok stranka ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, na takšno pravno posledico pa mora biti po četrtem odstavku 282. člena ZPP v vabilu na narok tudi opozorjena.
Protipravnost zaradi opustitve dolžnosti zaščitnih in vzdrževalnih ukrepov toženkinega zavarovanca bi bila podana le, če bi bile poškodbe ali prevelika drsnost zaradi izrabe materiala takšne narave, da bi lastnik ali upravljavec ob skrbnem pregledu stavbe to lahko opazil.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vseh nevarnosti, do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za uporabnike stopnišča nepričakovanih nevarnosti.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 163, 163/3, 164.. Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
Pri tožniku je pravica do izrabe letnega dopusta za leto 2017 ugasnila (prenehala) s 31. 12. 2018. Toženka mu po tem izrabe ni mogla več omogočiti. Njeno protipravno ravnanje ni podano, da bi bila odškodninsko odgovorna.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - sestavni del sklepa - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Upnik mora v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Izvršba se opravi v skladu s sklepom o izvršbi, pri čemer je upnikov predlog sestavni del sklepa o izvršbi, takšen sklep pa je izdan zgolj na podlagi podatkov, ki jih posreduje upnik. Organizacija za plačilni promet tako opravi poplačilo na račun, kot je naveden v sklepu o izvršbi oziroma na transakcijski račun, kot je opredeljen v predlogu za izvršbo, ki je torej sestavni del sklepa o izvršbi.
OZ člen 299, 301, 301/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zamuda dolžnika - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - sprememba cene
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zanikal, da ni vedel, da so se v letu 2017 izpolnili pogoji za zvišanje cen zdravstvenih storitev in da tega ni pravočasno storil.
Vztrajanje v pritožbi, da bi lahko tožnica sama izdala račun v višini, za katero je menila, da je pravilna, za presojo zamude ni pomembno. Utemeljeno bi bilo, če bi se izkazalo, da je toženec izpolnil svoje pogodbene obveznosti, tožnica pa ne, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo, saj toženec ni utemeljeval svoje obrambe na trditvah, da je z neizdajanjem računov tožnica tista, ki je prekršila njuno medsebojno pogodbeno razmerje. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za presojo uporabe pravil o učinkih upnikove zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00051405
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1, 170, 170/2. ZPP člen 7, 236, 257, 263, 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 82, 82/2. ZZZDR člen 56, 56/2.
hipotekarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - izločitvena pravica - prenehanje hipoteke - dokaz z zaslišanjem strank - substanciranje dokaznega predloga - smotrnost izvedbe novega dokaza - odgovornost za dolgove podjetnika - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnica se je kot solastnica do ½ nepremičnine v zemljiško knjigo vpisala na podlagi notarskega zapisa o razdelitvi skupnega premoženja. Skladno s sodno prakso ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala že po zaznambi sklepa o izvršbi in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi obširno ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe sklepa o izvršbi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje).
Opisano stališče pa nikakor ne pomeni, da dolžnica takih navedb ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Po prvem odstavku tega člena namreč lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Sodišče je v obravnavani zadevi o ugovoru odločilo na podlagi dejstva, ki se nanaša na način in trenutek pridobitve dolžničine solastninske pravice (in s tem povezanim vprašanjem utemeljenosti dovolitve izvršbe na solastni delež dolžnice na nepremičnini), to dejstvo pa je med strankama sporno. V zvezi z drugim pogojem, to je, da se morajo dejstva nanašati na terjatev, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da je pravda na nedopustnost izvršbe mogoča tudi v primeru, ko je povezanost s terjatvijo vsaj posredna, torej tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru uveljavlja impugnacijske razloge oz. razloge, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, mednje pa sodi tudi zatrjevanje, da terjatev ni prešla na hipotekarno dolžnico.
Pravilno je zavrnjen tudi ugovorni očitek, da je B. B. skupno premoženje obremenil brez soglasja hipotekarne dolžnice, ki za obremenitve ni vedela in zanje ni podala soglasja, zato so nične. Kot je bilo že pojasnjeno, je upnik zastavno pravico v obravnavani zadevi pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi, torej prisilno in ne na pogodbeni podlagi, zato take navedbe niso pravno relevantne.
Tudi za zaslišanje strank se uporablja določba 236. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim navesti, o čem naj priča. Gre za zahtevo po substanciranju dokaznega predloga, preko katere se manifestira razpravno načelo iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in s pomočjo katere lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe predlaganega dokaza. Ni naloga sodišča, da namesto stranke (ki jo sicer zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec) med njenimi obširnimi navedbami išče dejstva, o katerih bi lahko morda izpovedal zaslišani, temveč je naloga same stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno in konkretizirano pojasni, v zvezi s katerimi dejstvi bo zaslišani pričal.
Predmetni izvršilni postopek se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi izključno samo na dolžnika B. B., zaradi načela stroge formalne legalitete pa ga ni dopustno širiti na ugotavljanje morebitne materialne solidarne odgovornosti hipotekarne dolžnice za podjetniške dolgove zakonca. Povedano drugače, zoper hipotekarno dolžnico se izvršba vodi le zato, ker se je v zemljiško knjigo vpisala kot solastnica obremenjenega premoženja, vprašanje njene materialne odgovornosti za dolgove zakonca iz njegove poslovne dejavnosti pa ob dejstvu, da upnik zoper njo na tej podlagi še nima izvršilnega naslova, za predmetni izvršilni postopek ni pravno relevantno.
ZPIZ-2 člen 41, 41-4, 109, 109/4, 178, 178/2, 196.. ZUP člen 7.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obstoj protipravnosti
Ravnanje zaposlenih delavcev tožene stranke mora biti takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje zaposlenih delavec pri toženi stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, torej da bi brez utemeljenih razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
Ker v sporni zadevi toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, s tem tudi ni izpolnjen en od kumulativno predpisanih pogojev za ugotovitev odškodninske obveznosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da pritožba z dne 5. 7. 2021 zoper sodbo opr. št. V Ps 1193/2019 z dne 3. 6. 2021 nima izvirnega podpisa (pritožba tožnice z dne 5. 7. 2021), je potrebno upoštevajoč drugi odstavek 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.