Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
URS člen 21, 22, 25.. ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/2-3, 63/5, 81, 82, 181, 401.
ugotavljanje invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - neizpolnjevanje pogojev - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje vtoževane pravice do invalidske pokojnine, saj pri tožnici ni dokazane popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo. Glede na 401. člen ZPIZ-2 ni niti pogojev za priznanje pravic na temelju preostale delazmožnosti, torej III. kategorije invalidnosti, ker je bila tožnica pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic.
Za odločitev o izdaji napadenega sklepa je pristojen predsednik Okrajnega sodišča v X, A. A., ki je napadeni sklep tudi izdal. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je bila obravnavana kazenska zadeva iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Y, dne 1. 3. 2019 prenešena na Okrajno sodišče v X. Navedeno pa je tudi podlaga, da je o zahtevi za izločitev višjega pravosodnega svetovalca odločal predsednik Okrajnega sodišča v X. Zato so vsi pomisleki pritožnika v tej smeri neutemeljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustreznost nove zaposlitve - plačilo odpravnine
Pritožba utemeljeno navaja, da se za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik zahteva enaka vrsta izobrazbe kot za delovno mesto Vodja marketinga. Tožnica je v tožbi ustreznost zaposlitve izpodbijala z vidika stopnje izobrazbe, z vidika vrste izobrazbe pa, ker pri ponujeni zaposlitvi ne gre za vodstveno delovno mesto. To za presojo ustreznosti zaposlitve ni bistveno, kot ni bistveno, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, ali so se za obstoječe delovno mesto zahtevala posebna znanja in osebne lastnosti.
Ker je tožnica zavrnila ponudbo ustrezne zaposlitve, ji po četrtem odstavku 91. člena ZDR-1 ne pripada pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka
Pritrdi je pritožbi, da teorija in sodna praksa ustavitev izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka ter da je izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Tudi sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi na podlagi upnikove izjave o umiku izvršilnega predloga ustavilo le izvršbo in se tako ustavitev v konkretnem primeru nanaša le na fazo opravo izvršbe, zato z izpodbijanim sklepom ni onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZDoh-2 člen 27, 37, 37/1, 37/1-5, 127, 127/6. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - obračun in izplačilo nadomestila plače - davčna stopnja - bruto in neto znesek - zakonske zamudne obresti - osnova za izračun - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - denarno povračilo namesto reintegracije - odškodnina - dohodek iz delovnega razmerja - akontacija dohodnine
Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Širitev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.
V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazna ocena - duševno zdravje
Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - nastanek škode - trditveno breme - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
ZSReg člen 4, 9, 9/1, 17, 17/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zasebni zavod - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pritožba upnika - ugoditev pritožbi - nejasen izrek - nasprotja v obrazložitvi - pravica do izjave - status udeleženca v postopku
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.
In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050180
DZ člen 163, 163/2.
stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)
Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.
Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.
ZIZ člen 71, 71/2, 74, 74/6. ZPP člen 15, 163, 163/1, 365, 365/1, 365/1-3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - smrt bližnjega - slabe ekonomsko socialne razmere - človekovo dostojanstvo - načelo socialne države - sprememba izpodbijane odločbe
Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.
Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.
javno naročanje - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - podizvajalska pogodba - podjemnikove obveznosti - začasna situacija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcu
Da lahko tožena stranka plača samo 90 % vrednosti podizvajalca, ostalo pa neposredno glavnemu izvajalcu, ni pisalo niti v situaciji, taka razlaga pa je po prepričanju sodišča prve stopnje tudi v nasprotju z določbo petega odstavka 94. člena ZJN-3 in 631. člena OZ, ker iz Aneksa št. 2, ki vključuje zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu, ni bilo nobene omejitve glede zadržanih sredstev in da zanje ne bi veljala zahteva podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da če je izvajalec v posamezni situaciji potrdil zadržana sredstva v višini 10 % zneska računa posameznega podizvajalca, bi morala tožeča stranka (pravilno tožena stranka, op. pritožbenega sodišča) ta znesek zadržati za podizvajalca, ne pa ga izplačati glavnemu izvajalcu A., saj je s tem kršila aneks, 631. člen OZ in 94. člen ZJN-3. Tožena stranka namreč glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v Gradbeni pogodbi ni imela predvideno zadržanje 10 %, zato je bila dolžna celotne račune plačati neposredno tožeči stranki, saj je bila z njene strani podana zahteva za celotno plačilo in ne le 90 %.
ZPIZ-2 člen 41, 41-4, 109, 109/4, 178, 178/2, 196.. ZUP člen 7.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obstoj protipravnosti
Ravnanje zaposlenih delavcev tožene stranke mora biti takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje zaposlenih delavec pri toženi stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno, torej da bi brez utemeljenih razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
Ker v sporni zadevi toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, s tem tudi ni izpolnjen en od kumulativno predpisanih pogojev za ugotovitev odškodninske obveznosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
nesporno dejansko stanje - sporno pravno vprašanje - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - pritožba v izvršilnem postopku - strošek sodne takse - uspeh stranke s pritožbo
Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sodne takse v višini 125,00 EUR. Pri tem pa ne gre za vprašanje dejanske narave, saj med strankama ni sporno, da tožeča stranka te stroške zahteva, tožena stranka pa jih ni poravnala, temveč pravno vprašanje, ali je tožeča stranka v skladu z določbami ZPP upravičena do povračila omenjenih stroškov. Dejansko stanje med strankama tako ni sporno, predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je izpolnjena, prvostopenjsko sodišče pa je moralo opraviti zgolj vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan in torej presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do povračila omenjenih stroškov.
S tem ko višje sodišče zavrne pritožbo, zavrne tudi predlog stranke za povrnitev stroškov pritožbe, zato je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari. Če stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške. Ker tožeča stranka v v zvezi s pritožbo v izvršilnem postopku ni uspela, ji tako tožena stranka stroškov v zvezi s tem ni dolžna povrniti.
dediščinska tožba - izročitev zapuščine - odobritev skrbnika za posebni primer
Če zapuščino predstavljajo obveznice (vrednostni papirji), so dediči upravičeni od skrbnika za poseben primer zahtevati izročitev svojega deleža iz prejetih pravic iz teh obveznic kot vrednostnih papirjev.