ZPIZ člen 46, 46-4.. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 183.. ZLPP člen 25a.. ZPIZ-1 člen 47.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 33.. ZPP člen 254.
Ker je po mnenju izvedenca tožnica s certifikati pridobila pravico do neto revaloriziranih neizplačanih plač, ni nobene podlage, da bi se morali zneski še revalorizirati, saj bi tožnica v nasprotnem primeru preko revalorizacijskih količnikov dobila dvojno. Pri oblikovanju pokojninske osnove je skladno z določbami ZPIZ-2 oziroma ZPIZ-1 mogoče upoštevati le zneske delov plač glede ne realno vrednost iz let 1990, 1991 in 1992, to je takrat, ko bi morali biti izplačani.
Ker za ponovno upoštevanje neizplačanih plač po 1. 1. 1993 v pokojninsko osnovo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobene podlage, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka), glede na vse obrazloženo pa tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno kot nezakoniti odpravilo in v delu glede upoštevanja osnov neto neizplačanih plač za leta 1990 do 1992 in za leto 1994, ki pri nadomestilu vsebuje osnovo iz leta 1992, zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek ter za izračun posredovalo tudi ustrezne napotke za postopanje toženca v ponovljenem upravnem postopku.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - dedni delež - sodediči - odstop dednega deleža sodedičev - vrednost zapuščine - velikost dednega deleža - skupni stroški dedičev - pogrebni stroški - COVID-19 - višina sodne takse - plačilni nalog
Pogrebni stroški in stroški ureditve groba se lahko uveljavljajo kot odbitek od vrednosti zapuščine. Kot rečeno vrednost zapuščine ne vpliva na velikost dednih deležev, vpliva pa na višino sodne takse, saj se ta odmerja od vrednosti zapuščine.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
OZ člen 299, 301, 301/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zamuda dolžnika - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - sprememba cene
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zanikal, da ni vedel, da so se v letu 2017 izpolnili pogoji za zvišanje cen zdravstvenih storitev in da tega ni pravočasno storil.
Vztrajanje v pritožbi, da bi lahko tožnica sama izdala račun v višini, za katero je menila, da je pravilna, za presojo zamude ni pomembno. Utemeljeno bi bilo, če bi se izkazalo, da je toženec izpolnil svoje pogodbene obveznosti, tožnica pa ne, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo, saj toženec ni utemeljeval svoje obrambe na trditvah, da je z neizdajanjem računov tožnica tista, ki je prekršila njuno medsebojno pogodbeno razmerje. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za presojo uporabe pravil o učinkih upnikove zamude.
ZDR-1 člen 162, 162/4, 163, 163/3, 164.. Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
Pri tožniku je pravica do izrabe letnega dopusta za leto 2017 ugasnila (prenehala) s 31. 12. 2018. Toženka mu po tem izrabe ni mogla več omogočiti. Njeno protipravno ravnanje ni podano, da bi bila odškodninsko odgovorna.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - sestavni del sklepa - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Upnik mora v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Izvršba se opravi v skladu s sklepom o izvršbi, pri čemer je upnikov predlog sestavni del sklepa o izvršbi, takšen sklep pa je izdan zgolj na podlagi podatkov, ki jih posreduje upnik. Organizacija za plačilni promet tako opravi poplačilo na račun, kot je naveden v sklepu o izvršbi oziroma na transakcijski račun, kot je opredeljen v predlogu za izvršbo, ki je torej sestavni del sklepa o izvršbi.
javno naročanje - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - podizvajalska pogodba - podjemnikove obveznosti - začasna situacija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcu
Da lahko tožena stranka plača samo 90 % vrednosti podizvajalca, ostalo pa neposredno glavnemu izvajalcu, ni pisalo niti v situaciji, taka razlaga pa je po prepričanju sodišča prve stopnje tudi v nasprotju z določbo petega odstavka 94. člena ZJN-3 in 631. člena OZ, ker iz Aneksa št. 2, ki vključuje zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu, ni bilo nobene omejitve glede zadržanih sredstev in da zanje ne bi veljala zahteva podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da če je izvajalec v posamezni situaciji potrdil zadržana sredstva v višini 10 % zneska računa posameznega podizvajalca, bi morala tožeča stranka (pravilno tožena stranka, op. pritožbenega sodišča) ta znesek zadržati za podizvajalca, ne pa ga izplačati glavnemu izvajalcu A., saj je s tem kršila aneks, 631. člen OZ in 94. člen ZJN-3. Tožena stranka namreč glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v Gradbeni pogodbi ni imela predvideno zadržanje 10 %, zato je bila dolžna celotne račune plačati neposredno tožeči stranki, saj je bila z njene strani podana zahteva za celotno plačilo in ne le 90 %.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
spori iz družinskega razmerja - tožba za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - otroški dodatek - socialna pomoč
Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije. Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno.
Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi.
ZVEtL-1 člen 43.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - neobrazloženost odločitve - nemožnost preizkusa sklepa
Sodišče prve stopnje je očitno sledilo izvedencu, da greznica na obravnavanem prostoru ni dovoljen način odvajanja odpadnih vod. Predlagatelja sta v pripombah na izvedeniško mnenje grajala le njegov predlog, naj se problem uporabe greznice reši s služnostjo, v zvezi z vprašanjem, ali je greznica dovoljen način odvajanja odplak na obravnavanem območju, pa sta navedla le, da to vprašanje za ta postopek ni pomembno. To vprašanje izpostavljata kot sporno šele v pritožbi, in še to zgolj pavšalno, ne da bi konkretizirano navedla, da na podlagi veljavnih pravnih aktov nista dolžna in zakaj ne zagotoviti odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo.
Pritožbeno sodišče ne more slediti tožničinemu grajanju, da sodna izvedenka ni pravilno ocenila tožničine delazmožnosti, kar naj bi potrjevalo, da je tožnica kljub upoštevanju stvarnih razbremenitev, zaradi neznosnih bolečin v bolniškem staležu v skrajšanem delovnem času po 4 ure. Sodna izvedenka je namreč pojasnila, da je iz tožničine izpovedbe, navedb pri pregledu osebne zdravnice 1. 8. 2020 in osebnem pregledu 24. 3. 2021 razvidno, da je tožnica kljub novi pogodbi o zaposlitvi še vedno opravljala delo, ki ni bilo nič lažje in je potekalo še vedno nad horizontalo. Ker tožnica v relevantnem obdobju ni opravljala ustreznega dela, so bolečine vztrajale in zahtevale ustrezno priznanje začasne nezmožnosti. Sodna izvedenka je ugotovila, da bi ob doslednem upoštevanju stvarnih razbremenitev tožnica prilagojeno delo opravljala v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev ni substitut stvarnim razbremenitvam.
ZIZ člen 71, 71/2, 74, 74/6. ZPP člen 15, 163, 163/1, 365, 365/1, 365/1-3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - smrt bližnjega - slabe ekonomsko socialne razmere - človekovo dostojanstvo - načelo socialne države - sprememba izpodbijane odločbe
Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.
Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00051193
ZGD-1 člen 38a, 263. OZ člen 35, 49, 82, 86, 86/2, 87, 118, 519.
medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - odškodninski zahtevek - izpolnitveni zahtevek - ničnost pogodbe - okvirna pogodba - pogodba za nedoločen čas - odpovedni rok - predmet obveznosti - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - ničnost pogodbe zaradi predmeta - kondikcijski zahtevek - specifikacija - skupni namen pogodbenih strank - fiksna pogodbena cena - prejudicialnost - razlaga pogodb - nasprotje interesov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - dolžnost zvestobe - odškodninska odgovornost poslovodstva - skrbnost dobrega gospodarstvenika - hujša kršitev - kršitev morale - kršitev načela vestnosti in poštenja - škodljiva pogodba - primerjalna analiza - osebne okoliščine
Kršitev dolžne skrbnosti in odgovornosti člana organa vodenja družbe sicer predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost poslovodstva (263. člen ZGD-1). Osnovna pomanjkljivost instituta odškodninske odgovornosti poslovodstva je, da temelji na (v teoriji in praksi) povsem napačni predpostavki, da je škodo, ki jo član uprave družbe (lahko) povzroči družbi, mogoče povrniti iz njegovega osebnega premoženja, oz. natančneje, na predpostavki, da sta družbi povzročena škoda in osebno premoženje člana uprave v relevantni korelaciji (v smislu, da večja, kot je škoda, ki jo je član uprave povzročil družbi, večje je njegovo premoženje-pri tem je seveda relevantno le premoženje, na katerega je v izvršbi mogoče poseči). Dejanske možnosti, da bi oškodovana družba na ta način nadomestila škodo, so tako praviloma v obratnem sorazmerju z višino nastale škode, kar je že samo po sebi paradoks. Druga pomanjkljivost tega instituta je, da ni usmerjen k bistvu, k škodnemu dejanju samemu, in torej omogoča absurdno situacijo, da mora družba še naprej izpolnjevati zanjo škodljivo pogodbo, (če gre za dolgoročno pogodbo ali pogodbo z zaporednimi obveznostmi), zakon pa ji omogoča, da po vsaki izpolnitvi vloži nov odškodninski zahtevek zoper člana uprave.
Zaradi kršitve dolžne skrbnosti člana uprave in njegove zvestobe družbi pri sklepanju pogodbe takšna pogodba praviloma ni nična. Hujša kršitev skrbnosti dobrega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1 pri sklepanju (za družbo škodljive) pogodbe lahko pomeni tudi ničnost takšne pogodbe (86. člen OZ), če tudi ta (v posledici kršitve) huje krši moralna in etična načela, načelo vestnosti in poštenja, če družbi prizadeva občutno škodo, in če je sopogodbeniku bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da do sklenitve te pogodbe brez kršitve dolžne skrbnosti uprave prvega pogodbenika ne bi prišlo in/ali, če je s to kršitvijo pridobil zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ki se je brez teh kršitev ne bi mogel nadejati.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da pritožba z dne 5. 7. 2021 zoper sodbo opr. št. V Ps 1193/2019 z dne 3. 6. 2021 nima izvirnega podpisa (pritožba tožnice z dne 5. 7. 2021), je potrebno upoštevajoč drugi odstavek 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - demenca - uradni pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.
več sodelujočih izvedencev - postavitev dodatnega izvedenca - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Kršitev slednje pa predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
odmera odvetniških stroškov - stroški pravdnega postopka - ponoven postopek
Ker je bil postopek začet v letu 2014 se za odločitev uporabijo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (OT).
Tožena stranka jestroške res priglasila po Odvetniški tarifi in ne po ZOdvT in sicer v višini 1.800 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje sodbe znaša 1.080,00 EUR in ne 1.128,00 EUR kot je priznalo sodišče prve stopnje. Zgolj zaradi tega, ker je stroške pravočasno priglasila po odvetniški tarifi še ni neupravičena do plačila celotnih stroškov, kot to zmotno zatrjuje tožeča stranka.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bilo zastaranje rentnega zahtevka zaradi izgube na zaslužku pretrgano z vložitvijo tožbe na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Do pretrganja zastaranja bi prišlo pri nepravi spremembi tožbe, torej v primeru, če bi tožnica že v tožbi specificiran zahtevek za posamezno obliko škode med postopkom zvišala, bodisi zaradi poteka časa ali prilagoditve izvedeniškemu mnenju. Takrat s povečanjem ne bi zahtevala nič novega, poleg že obstoječega, temveč le izpolnitev obveznosti v okviru istega historičnega dogodka na isti dejanski podlagi v višjem znesku. V obravnavani zadevi pa je tožnica spremenila tožbo in postavila dodaten samostojen zahtevek na račun premoženjske škode ter zanj podala nove trditve. Stališče sodišča prve stopnje, da zastaralni rok teče od spremenjene tožbe, je zato pravilno.
pravica do invalidske pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev - minimalna pokojninska doba - II. kategorija invalidnosti
V zadevi je sporno, ali izpolnjuje tudi nadaljnji pogoj, to je pogoj dopolnitve minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2.
Med strankama je nesporno, da je tožnik do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 57 let starosti ter da je v Sloveniji dopolnil 7 let 4 mesece in 14 dni pokojninske dobe. Delovna leta računana od dopolnjenega 20. leta starosti znašajo 37 let, kar pomeni, da bi moral tožnik za pridobitev pravice do invalidske pokojnine dopolniti pokojninsko dobo v trajanju najmanj 12 let in 4 mesece. Tožnik pa zgolj s pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji (7 let 4 mesece in 14 dni) ne izpolnjuje navedenega pogoja.
Glede pritožbenih navedb, da je potrebno upoštevati tudi pokojninsko dobo v trajanju 9 let, ki jo je tožnik dopolnil na Kosovem, pa pritožbeno sodišče enako kot pred njim sodišče prve stopnje ugotavlja, da Republika Slovenija z Republiko Kosovo nima sklenjenega mednarodnega sporazuma s področja socialnega zavarovanja. V tem primeru pokojninske dobe dopolnjene v Republiki Kosovo ni mogoče prišteti k pokojninski dobi, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji. Iz Sporazuma sklenjenega med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo, ki je bil sklenjen 29. 9. 2009, torej že po razglasitvi neodvisnosti Republike Kosovo (18. 2. 2008), pa ne izhaja, da se nanaša tudi na Republiko Kosovo oziroma na pokojninsko dobo, dopolnjeno na Kosovem. Nosilec zavarovanja v Republiki Srbiji pa tudi ni potrdil sporne zavarovalne dobe kot svoje, kajti le v tem primeru bi bilo mogoče uporabiti navedeni sporazum.