zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - pritožba zoper sklep - ugovor krajevne pristojnosti - zakonski in sodni roki - nepodaljšljivi rok - podaljšanje pritožbenega roka - materialno procesno vodstvo
Zakonski roki niso podaljšljivi in jih sodišče samo ne more podaljšati. Podaljšljivi so le sodni roki, ki jih določa sodišče glede na okoliščine primera.
S pozivom sodišče prve stopnje ni na novo določilo ali podaljšalo zakonskega roka za pritožbo. Zgolj v okviru materialno procesnega vodstva je tožnika pozvalo, da pojasni navedbe iz prve pripravljalne vloge, ki jih je bilo med drugim očitno razumeti tudi kot pritožbo.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti
Že iz omenjenih prijav stalnega in dveh začasnih prebivališč, pa je mogoče sklepati, da obtoženka menja bivališča. V A., kjer naj bi nazadnje bivala, tudi ni imela zaposlitve, zaradi česar se je odločila za storitev očitanega kaznivega dejanja, kot to izhaja iz njenega zagovora. Še posebej pomembna okoliščina pa je dejstvo, da se je obtoženka v Sloveniji nahajala zgolj zaradi izvršitve kaznivega dejanja. Vse to, pa tudi po presoji sodišča druge stopnje kaže na nevarnost, da bi v primeru odprave pripora, obtoženka zapustila ozemlje Republike Slovenije.
Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le njegova plača, temveč tudi kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4,. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 29, 29-2, 39, 39-2. ZOdvT člen 17, 17/5.
odvetniški stroški - samostojna storitev odvetnika - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik
Pritrditi je potrebno pritožbi, da priglašena postavka pregled spisa - pregled predloga in priloženih listin predstavlja samostojno storitev po 2. točki tar. št. 29 OT, ki jo je potrebno posebej ovrednotiti. Dodati je tudi treba, da sodna praksa glede tega vprašanja sicer ni povsem enotna, vendar to različnost v določenih primer opravičujejo tudi konkretne okoliščine posamezne zadeve (na primer vložitev odgovora na predlog, ki pa lahko zajema pregled dokumentacije).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00058241
ZDZdr člen 74, 75. ZNP-1 člen 42.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve
Dejstvo, da stranka v postopku ni seznanjena z določenim procesnim gradivom, samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do izjave. Do kršitve te pravice pride načeloma takrat, kadar stranka niti nima možnosti izjave.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - vsebina popravka
Pri presoji, ali zahtevani popravek ne ustreza zakonskim kriterijem in so zanj podani odklonitveni razlogi, je treba upoštevati namen pravice do popravka. Prizadeti s popravkom dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku. Tehtanje, kakšna mora biti vsebina popravka, da bo dosegel svoj namen, je pogojeno z vsebino prvotno objavljenega besedila oziroma njegovo sporočilnostjo, kar je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Čeprav na prvi pogled prva dva stavka nista neposredno povezana z vsebino spornih prispevkov, pa se na njih vseeno nanašata. Poudarjanje narave tožnice kot odprte civilno družbene organizacije, ki se ravna po predpisih in lastnih pravilih, posredno odgovarja prikritim očitkom v članku, da je pod vplivom določene politične struje oziroma konkretnega politika, pod vodstvom katerega se denar nenamensko troši oziroma celo izginja, pri čemer se pod vprašaj postavlja celo zakonitost njegove izvolitve. Ne gre torej le za splošna izhodišča poslovanja, temveč za odgovor na podton v pisanju o privatizaciji zveze, pri čemer se popravek posebej opredeli tudi do v prispevku izpostavljenih sredstev donatorjev.
odvzem mladoletne osebe - roditelj kot storilec - izvršitvena ravnanja - splošno kaznivo dejanje glede možnega storilca (delictum commune)
Storilec kaznivega dejanja po prvi izvršitveni obliki določeni v prvem odstavku 190. člena KZ-1 ne more biti roditelj, ki mu je bila mladoletna oseba zaupana v izključno vzgojo in varstvo. V nasprotnem primeru bi jo namreč odvzel sam sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Obravnavana dispozicija prve izvršitvene oblike je primerljiva z dispozicijami kaznivih dejanj, ki so glede storilca enako splošne (delictum commune), kar uvaja beseda „kdor“, pa iz zakonskega opisa v nadaljevanju izhaja, da storilec ni vsak oziroma, da so po naravi stvari nekateri kot storilci izključeni. Tako npr. pri kaznivem dejanju tatvine, ki je glede storilca enako splošno (delictum commune), kar uvaja beseda „kdor“, pa iz nadaljevanja povsem jasno izhaja, da storilec ni vsak, da to ni izključni lastnik premične stvari, ker je stvar njegova in je ne more ukrasti sam sebi. Roditelj, ki mu je mladoletna oseba zaupana v izključno varstvo in vzgojo je ne more odvzeti (prva izvršitvena oblika), lahko pa jo protipravno zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje (druga izvršitvena oblika) ali zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe (tretja izvršitvena oblika). Zakon v drugi in tretji izvršitveni obliki sankcionira protipravna ravnanja roditelja, t.j. ravnanja, ki posegajo v pravice drugega starša ali drugih oseb, zatorej tudi pravice, ki jih ima roditelj v zvezi z izvrševanjem pravice do stikov.
Posameznih izvršitvenih oblik predmetnega kaznivega dejanja ni moč preplesti na način, kot je to storila državna tožilka z modifikacijo obtožbe. Pri tem se je sicer strinjati z navedbo pritožnice, da je ustrezna pravna kvalifikacija opisanega konkretnega dejanskega stanu v pristojnosti sodišča, vendar ne na način kot to ponudi pritožnica. Če bi sprejeli tezo pritožnice, ki dolžno pravno označbo (kvalifikacijo) kaznivega dejanja v celoti prevali na sodišče, bi to pomenilo, da je sodišče iz kakršnekoli obtožbene naracije dolžno potegniti ven nekaj kar bi utegnilo bremeniti obdolženko: če ni zlonamerno onemogočanje, potem pa je to odvzem ali pa tudi zadrževanje in preprečevanje upravičenj, skratka karkoli bi se že sodišču utrnilo ob dejstveni naraciji tožilstva, kar pritožnica uveljavlja skozi trditev o tem, da protipraven odvzem mladoletne osebe ni pogojen z oblikami možnih izvršitvenih ravnanj in jih predmetna inkriminacija tudi ne zahteva, bistvena je protipravnost ravnanja, ki se je je obdolženka zavedala, ravnala je premišljeno in ciljno usmerjeno z namenom preprečiti nadaljnje izvajanje stikov, odpeljati otroka stran od očeta. Pritožbeno sodišče tako razlogovanje zavrača. Kaznivo je samo tisto človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake (16. člen KZ-1). Zakon za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 določa najprej tri izvršitvene oblike, kot je bilo zgoraj že obrazloženo in za vsako od njih tudi zakonske znake, ki so seveda pogoj ugotovitvam o tem, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (ko so podani vsi, ki jih zakon zahteva). Za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja tako ne zadostuje zgolj protipravnost ravnanja, temveč konkreten opis z zakonom določenih zakonskih znakov znotraj posameznega izvršitvenega ravnanja, kar ni zgolj preprečevanje izvajanja stika, četudi usmerjeno in premišljeno, kot to navaja pritožba. Tudi iz pritožbe je moč zaključiti zgolj to, da državna tožilka obdolženi še vedno očita zgolj onemogočanje stikov in prezre, da je onemogočanje stikov predvideno zgolj v tretji izvršitveni obliki, skupaj z zlonamernostjo.
vzgoja in varstvo otrok - osebni stiki z otrokom - preživnina mladoletnih otrok - izvedenec klinične psihologije - osebne lastnosti staršev - korist mladoletnega otroka - otroški dodatek - finančne zmožnosti staršev
Otroški dodatek, urejen v 70. členu ZSDP, ni denarna pomoč otroku, temveč je namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi. Temu je prilagojen njegov izračun, ki je odvisen od višine prejemkov družinskih članov, s katerimi otrok trenutno biva. Med te sodi tudi preživnina, zato ga pri njeni odmeri ni mogoče upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - nezakonitost odpovedi - vročitev
Toženec je tožniku pisno seznanitev z vabilom na zagovor vročal na naslov D. kot naslov tožnikovega začasnega prebivališča. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec s tem svoje obveznosti zagotovitve zagovora ni izpolnil, saj na tem naslovu tožnik dejansko ni nikoli prebival, tam pa ga v času vročanja tudi ni bilo (okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, sodišče prve stopnje ni ugotovilo oziroma jih toženec sploh ni konkretiziral).
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Iz določbe drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne bi smela vročiti nasprotni stranki, da se ji zagotovi pravica do izjave in kontradiktornega postopka. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je namreč dvostransko pravno sredstvo. Prav tako iz smiselne razlage drugega odstavka 398. člena ZPP ne izhaja, da je tožbo za razveljavitev sodne poravnave mogoče zavreči zgolj predenj je takšna tožba vročena nasprotni stranki.
Postopek sodne določitve meje je bil pravnomočno zaključen s sklenitvijo sodne poravnave. Postopek s tožbo na razveljavitev sodne poravnave je poseben postopek z izrednim pravnim sredstvom in je ločen od odločanja v rednem (nepravdnem) postopku. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima tako le vlagatelj tožbe (v konkretni zadevi nasprotna udeleženka), ne pa tudi preostali udeleženci rednega postopka. Zato je navedeno potrebno upoštevati tudi pri odločanju o stroških takšnega postopka postopka in o njih odločiti ob smiselni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka, na kar so tudi opozorili pritožniki v pritožbi.
stečajni postopek - prodaja nepremičnin - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - rok za plačilo kupnine - razlogi o odločilnih dejstvih - vpogled v elektronski spis
Sodišče prve stopnje je pred podajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe opravilo preizkus, kot ga narekuje sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP. S tem ko je ugotovilo, da so navedeni pogoji za podajo soglasja izpolnjeni, je ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva za izdajo sklepa o soglasju. Pri tem je namreč treba upoštevati, da sodišče prve stopnje (praviloma) izda sklep o soglasju zgolj na podlagi upraviteljevega predloga. Podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe in zapisnika o dražbi, ki sta vložena v spis, zato ob izdaji sklepa o soglasju ni bilo potrebno.
V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZST-1 je treba sodno takso plačati v roku, ki je določen v plačilnem nalogu ali zaprositi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Rok je 8 dni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053577
ZKP člen 358, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
kaznivo dejanje grožnje - oprostilna sodba - preizkus po uradni dolžnosti - sodba nima razlogov - nerazumljivi razlogi - novo sojenje pred drugim sodnikom
O razlogu za nastanek rdečine na oškodovankinem vratu, čeprav je to odločilnega pomena, sodba nadalje sploh nima razlogov. V sodbi je navedeno le, da je bila rdečina fotografirana takoj po dogodku in da je jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, ni pa obrazloženo, kaj pa naj bi bil vzrok njenega nastanka in zakaj bi jo oškodovanka fotografirala, če je ni povzročil neposredno pred fotografiranjem obdolženec. To je pomembno in predstavlja odločilno dejstvo, saj je tudi sodišče prve stopnje obstoj rdečine štelo za tako pomembno okoliščino, da je ravno (in zgolj) v tej zvezi utemeljevalo neverodostojnost oškodovanke in priče C.C., ob dejstvu, da je oškodovanka že v plačilnem nalogu, ki ji je bil izdan neposredno na kraju dogodka, navedla, da jo je obdolženec stisnil za vrat.
stroški prevoza na delo in z dela - stavkovni sporazum
Kriterije za varno pot, določene s stavkovnim sporazumom, je sodišče prve stopnje upoštevalo zmotno. Že stavkovni sporazum določa, kdaj pot ni varna. Opredelitev, da je varna pot tista, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi celo leto, ne pomeni, da se za posamezno državno cesto ugotavlja, ali je (dovolj) varna v konkretnih razmerah, kot je zmotno storilo sodišče prve stopnje in v ta namen izvedlo dokaz s sodnim izvedencem.
Zahtevek tožnika za plačilo višjih stroškov prevoza na delo in z dela, pri katerih je toženka upoštevala varno pot v smislu stavkovnega sporazuma, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 33, 33/7, 43, 43/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.. ZPP člen 8.. ZDSS-1 člen 12, 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezakonitost odpovedi - vrnitev nazaj na delo - reintegracija
Ker na podlagi napotitve tožnica ne bi več opravljala dela vodje pošte II, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je toženka z napotitvijo kršila prvi odstavek 43. člena ZDR-1, ki zahteva, da delodajalec delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo tožnici očitano, da v mesecu juniju 2020 na pošti A. ni izvajala del za poštnim okencem z nepogodbenimi strankami in da je devetkrat nepravilno razporedila vodjo izmene. Kot izhaja iz izpodbijanega dela sodbe, je tožnica delo na pošti A. sicer nastopila 1. 6. 2020, je pa napotitvi nasprotovala, kar je izrazila tudi z vloženo zahtevo za odpravo kršitev in kasneje sodnim varstvom. Navedeno pomeni, da z delom na pošti A. ni soglašala (prim. VIII Ips 297/2015). Upoštevajoč pogodbeni princip, ki velja za urejanje delovnih razmerij, prvi odstavek 31. člena ZDR-1, ki zahteva vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, ter že citirani prvi odstavek 43. člena ZDR-1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici v okviru odpovednega razloga ni mogoče utemeljeno očitati navedenih kršitev delovnih obveznosti, ki se nanašajo na vsebino dela na pošti IV v A., saj zanj ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi in je bila nanj tudi nezakonito napotena.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - zahteva za preiskavo - rok za vložitev zahteve - dopolnitev zahteve
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00050111
OZ člen 943.
zavarovalni primer - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da poškodba zadnjega odbijača ni mogla nastati v istem škodnem dogodku, kot je nastala poškodba vrat prtljažnega prostora, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni podana pravna podlaga za izplačilo zavarovalnine po določbi 943. člena OZ, ker zatrjevan zavarovalni primer ni nastal in ni podano zavarovalno kritje na podlagi med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe iz naslova delnega avtomobilskega kaska kombinacije H (brez franšize).
Zgoraj povzete pritožbene navedbe tožnika so glede na obrazloženo po presoju pritožbenega sodišča vse pravno neupoštevne, saj dejstvo, da je tožnik dokazal obstoj ene od obeh zatrjevanih poškodb na svojem osebnem vozilu, ne zadošča za dokazanost zatrjevanega zavarovalnega primera.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 18, 22, 54, 200, 200/3.. OZ člen 147, 147/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost
Ob podanih vseh elementih delovnega razmerja je šteti, da je tožnica od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, ko je sama prenehala opravljati delo za toženko, v delovnem razmerju. Dejansko stanje je bilo v tem delu pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo.
Glede na zaključek, da je bila tožnica v delovnem razmerju od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, je nepravilna odločitev sodišča, da tožbo zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2018. Delno zavrženje tožbe temelji na nepravilni ugotovitvi, da tožnica od 1. 1. 2019 ni bila v delovnem razmerju ter da je zato tožba za čas pred 1. 1. 2019 prepozna v smislu določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Toženka je odgovorna na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ta določba se ne nanaša le na formalno delovno razmerje, ki pa je bilo v razmerju med tožnico in toženko ugotovljeno.
pravica do izrabe letnega dopusta - nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica, ki je bila pri toženki zaposlena od 1. 3. 2018 do 31. 7. 2019 na delovnem mestu pomočnik drektorja - vodja financ, ni mogla izrabiti 20 dni letnega dopusta za leto 2018 in 19 dni letnega dopusta za leto 2019. Zato ji je priznalo denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta.
Pri uporabi spremenjene listine kot prave, kar je ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva, zato okoliščina, ali je storilec pravno pomembnost dokazoval tako, da je predložil listino v originalu, ali pa je originalno listino obdržal in predložil njeno fotokopijo, ne more spremeniti dejstva, da je z njeno predložitvijo dokazoval (delno) izpolnitev svoje obveznosti. Trditev pritožbe, da je podano nasprotje med vsebino listin, dokazi, izrekom sodbe in obrazložitvijo, ker v opisu kaznivega dejanja ob navedbi listine ni navedeno, da je obdolženec predložil njeno fotokopijo, zato ni utemeljena.