Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
odškodninska odgovornost države - policija - vzročna zveza - ugoditev predlogu - kriminalistična policija - neustrezno delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ocena sodišča druge stopnje, da bi bil tožnik glede odprave premoženjske škode po normalnem teku stvari postavljen v boljši položaj, če bi bila izvedba preiskovalnih ukrepov strokovno pravilna, zadošča za obstoj pravnorelevantne vzročne zveze in obsodbo države na plačilo odškodnine zaradi odprave škode.
odškodninska odgovornost države - policija - vzročna zveza - ugoditev predlogu - neustrezno delo - kriminalistična policija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno uporabilo doktrino adekvatne vzročnosti, ko je presodilo, da je vzročna zveza podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00079849
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - svaštvo stranke z uslužbencem pristojnega sodišča - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je tožnica sedanja, toženka pa bivša svakinja zaposlene na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku zaradi razžalitve dobrega imena in časti, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - poslovanje v isti sodni stavbi - okoliščine konkretnega primera - narava postopka - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki M. M., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A, s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pravica do pritožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica zgolj posplošeno navaja, da bi na podlagi določila 357.a člena ZPP sodišče druge stopnje lahko glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti oziroma opravilo novo sojenje, saj samo napačno ugotavlja dejstva iz sodbe sodišča prve stopnje. S temi navedbami pa ne preseže abstraktne ravni, ki jo predstavlja navedena procesna določba. Razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani.
zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče je pojasnilo, zakaj je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (6. točka izpodbijanega sklepa). Pritožnik se temu zoperstavlja z laičnimi razlogi, ki jih je Vrhovno sodišče dobesedno povzelo, a v luči kritike uporabe razveljavitvenega pooblastila niso razumljivi. Razumne obrazložitve v 6. točki izpodbijanega sklepa zato po presoji Vrhovnega sodišča ne omajajo. Ker je tako, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357. a člena ZPP potrdilo.
delegacija pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog za prenos pristojnosti, vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi, saj bo prenos presojnosti Okrajno sodišče v Celju razbremenil za 90 km vožnje. Razbremenitev gre na rovaš Okrajnega sodišča v Trbovljah, od koder je vožnja do začasnega bivališča nasprotne udeleženke vseeno bistveno krajša.
V okviru samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 je mogoče uveljavljati odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2.
Odlog je mogoče vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
ZDavP-2 člen 151. KZ-1 člen 75. ZPP člen 367b, 367b/6, 370.
predlog za dopustitev revizije - davčna izvršba - izvršilni naslov - pravnomočna sodba - odvzem premoženjske koristi - delno zavrženje predloga - dejansko stanje
Predlagateljica v okviru drugega vprašanja graja ugotovitev Upravnega sodišča, ki je dejanske narave, in sicer da predmetno potrdilo potrjuje izvršljivost poziva na plačilo tožnikove obveznosti in ne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru. Navaja tudi, da bi bilo treba kot izvršilni naslov šteti poziv na plačilo protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je v njem določen rok za poravnavo te obveznosti. Vendar ta okoliščina - torej da je (šele) v pozivu določen rok za plačilo - v sodbi Upravnega sodišča ni bila ugotovljena.
Iz navedenega izhaja predlagateljičino nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Ker revizija iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena (drugi odstavek 370. člena ZPP), ni dovoljen niti predlog, ki odpira dejanska vprašanja. V tem delu ga je zato Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).
laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je tožnik vlogo vložil sam, priznava, da pravniškega državnega izpita nima, temu pogoju le pavšalno nasprotuje. Takšna vloga se posledično kot nedovoljena zavrže. Vrhovno sodišče bi bilo primorano ravnati povsem enako tudi v primeru, če bi vlogo dolžnika obravnavalo kot pritožbo, saj je v skladu s 357.a členom mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo zgolj zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje, kar izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča nedvomno ni.
odgovornost delodajalca - padec na poledeneli površini na dvorišču delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - poledenela tla - hoja po poledenelih tleh - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - občasno delo - čiščenje snega
Zasneženo in spodaj poledenelo dvorišče ni nevarna stvar v pomenu, na katerega odškodninsko pravo navezuje odškodninsko odgovornost zaradi nevarne stvari. Pravni subjekt je namreč imetnik dvorišča. Dvorišče ni nevarna stvar. Sneg in zmrzal sta naravna pojava. Za naravne pojave pa pravnim subjektom ni mogoče pripisovati objektivne odškodninske odgovornosti. Tudi hoja po zasneženi in poledeneli površini v času zimskih razmer ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v tem letnem času neobičajna in ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po takšnem terenu opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu določila iz drugega odstavka 131. člena OZ. Tudi ni bistveno, ali je ledena površina vidna ali se nahaja pod snegom. Še vedno gre za naravni pojav.
Vse povedano veja tudi za kidanje snega. Gre za običajno zimsko dejavnost, ki jo opravljajo zasebniki na lastnih površinah, kakor tudi na službenih površinah, kadar tako nanesejo razmere (npr. na parkirišču, pločniku pred poslovalnicami, gostilnami, trgovinami, šolami, na dvoriščih itd.). Prav zato, ker gre za običajno dejavnost, iz katere tudi ne preti življenjsko izreden obseg škode, je ni mogoče pripisati pod pojem nevarne dejavnosti v pomenu odškodninskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00080080
ZPP člen 7, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 378. OZ člen 468, 468/1, 468/1-1, 468/1-2, 478, 639, 639/3. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - nakup poslovnega deleža - zamakanje - sorazmerno znižanje kupnine - trditveno breme - sklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - zavrnitev revizije - strošek sanacije napak - odgovornost prodajalca za stvarne napake - poslovni delež - vrednost
Tožnica je izbrala zahtevek za znižanje kupnine, ki se vsebinsko razlikuje od jamčevalnega zahtevka za odpravo napake na stroške prodajalca. Še pomembnejše pa je, da sta v obravnavanem primeru predmet nakupa dva 50-odstotna poslovna deleža gospodarske družbe in ne premoženje te družbe. Na to sta opozorila tudi toženca in nasprotovala znižanju kupnine za stroške odprave zamakanja na osnovnih sredstvih družbe, ker manjvrednost poslovnih deležev ni enaka manjvrednosti posameznih osnovnih sredstev družbe in ker tožnica ni navedla vsega premičnega in nepremičnega premoženja in drugih sredstev družbe, ki opredeljujejo in omogočajo preizkus (manj)vrednosti poslovnih deležev. Ob tem tudi iz tožničinih navedb izhaja, da je na kupnino oziroma vrednost poslovnih deležev vplivala tako vrednost premoženja družbe z vsemi dovoljenji, koncesijami, soglasji in licencami kot tudi njeni poslovni rezultati, kar pomeni, da vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in poslovnih deležev očitno nista bili enaki. Zato strošek sanacije zamakanja na nepremičninah družbe ne more biti ustrezno merilo obsega znižanja kupnine. Prej omenjenih kategorij (vrednosti celotnega premoženja družbe in njenih poslovnih rezultatov) pa tožnica ni z ničemer količinsko opredelila (glede na stanje brez zatrjevane napake in stanje z njo), tako da bi bilo mogoče preizkusiti oziroma izračunati morebitno manjvrednost poslovnih deležev. Da bi to zanjo predstavljalo nesorazmerno breme, iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja. Tožničin zahtevek je tako pravzaprav temeljil na golem vztrajanju pri znižanju kupnine za poslovna deleža za stroške sanacije zamakanja na nepremičninah družbe. Zato sodišče druge stopnje, s tem ko je potrdilo odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka z utemeljitvijo, da ni zmogla trditvenega bremena, ni napačno oziroma prestrogo razlagalo 7. in 212. člena ZPP (v zvezi s 478. členom OZ) ter ni kršilo tožničinih pravic iz 22. in 23. člena Ustave.
SPZ člen 99. ZUreP-3 člen 209. EZ-2 člen 116. URS člen 69.
varstvo lastninske pravice - služnost v javno korist - razlastitev - dejanska razlastitev - nadomestno upravičenje - javna korist - daljnovod
Lastniku nepremičnine, prek katere brez stvarnopravne podlage poteka daljnovod, ni ustavno dopustno odreči stvarnopravnega varstva, češ da lahko sam poskrbi za lastno razlastitev. Je pa treba v takšnem položaju vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njegovim položajem na eni in javno koristjo na drugi strani. Javna korist namreč tu več ni abstraktna, marveč so za njo zasebnopravni položaji, v katere bi bilo z odstranitvijo daljnovoda poseženo. Ravnovesje je mogoče najti v rešitvi, ki določa zadosti dolg izpolnitveni rok, v katerem se lahko tožena stranka odstranitvene obveznosti ubrani tudi z uspešno sproženim razlastitvenim postopkom.
V okviru samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 je mogoče uveljavljati odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2.
Odlog je skupaj z davčno napovedjo na podlagi samoprijave mogoče vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.