kaznivo dejanje krive ovadbe - pravica do molka - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - nedovoljeni dokazi
Opiranje obsodilne sodbe na obdolženčevo predhodno izpovedbo kot priče je v nasprotju z ustavnima jamstvoma pravice do molka iz 29. člena Ustave in domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUS-1 člen 22, 22/1.
predlog za dopustitev revizije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - ugoditev predlogu
Nasprotje med izrekom (da se tožba zavrne) in navedbami v obrazložitvi sodbe (s katerimi sodišče razlaga utemeljenost tožbe oziroma nezakonitost izpodbijane upravne odločbe), narekuje dopustitev revizije z namenom zagotavljanja pravne varnosti v primerih utemeljenih tožb.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?
pravnomočnost - prekoračitev pritožbenih navedb - poseg v pravnomočno sodbo - res iudicata - reformatio in peius - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Kadar pritožbeno sodišče z razveljavitvijo poseže tudi v neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, s tem poseže v pravnomočnost in zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP). Zaradi pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavljajo ustavna jamstva iz 22. člena in 23. člena Ustave, je treba tožencu omogočiti, da v ponovljenem postopku doseže odpravo te kršitve. Sodišče prve stopnje bi zato v novem sojenju moralo upoštevati toženčev ugovor in ravnati, kot da tista dela izreka, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, ne obstaja. Tožbo bi moralo glede tega dela zahtevka zavreči. To mora storiti zaradi pravnomočnosti neizpodbijanega dela sodbe in prepovedi sojenja o že pravnomočno razsojeni stvari (res iudicata) in ne zaradi prepovedi odločitve v škodo stranke (reformatio in peius).
zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - stopnja vznemirjanja - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje obstoj vsakršnega posega v lastninsko pravico, ampak mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera. Pravilna uporaba 99. člena SPZ terja tudi presojo, ali sporni poseg v okoliščinah konkretnega primera sploh predstavlja oviro pri izvrševanju lastninske pravice oziroma protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Med takšne okoliščine spada tudi časovni vidik in ravnanje stranke pred vložitvijo tožbe.
dopuščena revizija - javno vodovodno omrežje - odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo - posebna raba - vodno dovoljenje - količina porabljene oziroma izlite vode - urejanje s podzakonskim aktom - zavrnitev revizije
Drugi odstavek 125. člena Zakona o vodah (ZV-1) sicer omogoča vzpostavitev izjeme od splošne zakonske ureditve posebne rabe vode iz javnega vodovodnega omrežja, vendar le v povezavi s količinskim pragom, ki ga določi minister s podzakonskim aktom. Če minister takega akta ne sprejme, te izjeme ni mogoče uporabljati.
Pri tem pa podzakonskega akta iz drugega odstavka 125. člena ZV-1 ni mogoče enačiti s podzakonskim aktom iz petega odstavka 108. člena ZV-1. Tudi slednji se sicer (med drugim) nanaša na določitev količinskih pragov, vendar v specifični situaciji posebne rabe vode na podlagi evidentiranja in zato le v povezavi z nekaterimi, posebej določenimi načini rabe. Zato količinskih pragov, določenih s tem aktom, očitno ni mogoče šteti za prag iz drugega odstavka 125. člena ZV-1, ki se nanaša na vse načine posebne rabe vode iz javnega vodovoda, ki so določeni v prvem odstavku istega člena.
Revidentka, ki pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja uporablja na način in v obsegu, ki pomenita posebno rabo vode, ki ni oskrba s pitno vodo, mora za to rabo pridobiti vodno dovoljenje oziroma vodno pravico. Ker to vodo uporablja za čiščenje manipulacijskih površin tudi ni moža posebna raba vode na podlagi evidentiranja (peti odstavek 108. člena ZV-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VS00081140
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - začetek teka zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 1, 17, 25, 25/2, 32, 32/1, 46, 48. ZDSS-1 člen 5. ZSS člen 1, 1/2, 4a. ZSPJS člen 3a, 3a/10.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izguba dohodka - razlika v plači - odškodninska odgovornost države - prikrajšanje pri plači - zakonodajna protipravnost - civilnopravno razmerje - sodniška plača - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavani zadevi iz tožbenih navedb, ki so odločilne za presojo o prisojnosti (drugi odstavek 17. člena ZPP), izhaja, da tožnica ne zahteva izpolnitve toženkine obveznosti iz službenega razmerja z njo (drugi odstavek 1. člena ter 4.a člen ZSS), temveč zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi ji jo povzročila toženka kot zakonodajalec, s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Tožnica tako uveljavlja odškodninsko odgovornost države zaradi zakonodajne protipravnosti.
V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih (kot specializiranega sodišča), temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
DZ člen 248. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 23a. OZ člen 25, 25/1, 41, 41/1, 112. URS člen 14, 14/2.
center za socialno delo kot skrbnik - prodaja kmetijskih zemljišč - prodaja sosednjega kmetijskega zemljišča - delno odvzeta poslovna sposobnost - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - odobritev centra za socialno delo - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - izjava pravno poslovne volje - zavezujoča ponudba - načelo enakosti pred zakonom - izigravanje predpisov - varovanje javnega interesa v postopku
Center za socialno delo mora v skladu z 248. členom DZ (oziroma 191. členom ZZZDR) dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom ZKZ.
Dovoljenje za prodajo, četudi konkretnemu kupcu, pomeni v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po 20. do 23.a členu ZKZ splošno dovoljenje za predložitev prodajne ponudbe upravni enoti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 32, 84, 84/1, 84/2.
predlog za dopustitev revizije - koncesije - veterinarska dejavnost - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predlog predlagateljice ni popoln že zaradi zastavljenih/oblikovanih vprašanj. Prvo vprašanje ni ne jasno ne konkretno, kot to zahteva zakon, saj z njim ne izpostavlja pravnega problema, temveč le izraža nestrinjanje glede (ne)upoštevnosti kriterija.
Predlagateljica se sicer sklicuje na sodbe Upravnega sodišča, vendar ni opravila primerjave sodb glede pravnega in dejanskega stanja. Tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače.
ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 87, 111, 193.
predlog za dopustitev revizije - kredit v CHF - kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu - obresti - obogatitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno odločilo o dajatvenem zahtevku tožeče stranke, ko je odločilo, da tožena stranka ni upravičena do obogatitvenih obresti oziroma ali so banke v primeru ničnosti kreditne pogodbe v skladu s slovenskim nacionalnim pravom upravičene do t. i. obogatitvenih obresti?
predlog za dopustitev revizije - pomanjkljiv predlog - razlogi sodbe - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - zavrženje predloga
Ena od zahtev formalno popolnega predloga za dopustitev revizije je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna.Če namreč sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila.
Ali se v primeru prodaje parcele oziroma sklopa parcel, ki se prodajajo kot celota, pri čemer je po namenski rabi nekaj kmetijske, nekaj pa gozdne rabe, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, določila ZG o predkupnih pravicah ne uporabljajo niti v primeru, ko v postopku odobritve pravnega posla nihče ne uveljavi predkupne pravice po ZKZ uspešno, uveljavljeno predkupno pravico po določilih ZG pa bi bilo sicer priznati?
- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?
- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?
- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?
- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?
nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - delegacija pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Predlagatelj svoje nestrinjanje z razlogi sodbe gradi na trditvah o neenaki obravnavi, ki pa jih utemelji le s tem, da naj bi tudi občina objekt uporabljala za prireditve, pa za to ni potrebovala spremembe namembnosti, in z navedbami, da je v tem postopku določen za inšpekcijskega zavezanca, po drugi strani pa je bila njegova zahteva za legalizacijo zavrnjena, ker ni lastnik objekta. Pri tem se formalno sklicuje na drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter 14. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar ne poda nobenih nadaljnjih pravno relevantnih navedb v tej smeri.
razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin - vsebina ponudbe - cenitveno poročilo - sestavina vloge - meje preizkusa po uradni dolžnosti - obstoj javne koristi - dejansko stanje ob izdaji odločbe
Zakonito sestavljeno ponudbo je moral razlastitveni upravičenec posredovati razlastitvenemu zavezancu v taki obliki in s takimi sestavinami, da se je ta lahko prepričal, da je skladna z zakonom. Res je sicer, da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ni izrecno določal, da bi moralo biti navedeni ponudbi priloženo cenitveno poročilo, ki je bilo skladno z zakonom podlaga za njeno izdelavo, vendar pa ni jasno, kako bi v odsotnosti tega poročila razlastitveni zavezanec sploh preveril navedene vidike pravilnosti ponudbe. Na to je morala paziti tožena stranka ob uvedbi razlastitvenega postopka po uradni dolžnosti, saj je drugi odstavek 199. člena ZUreP-2 izrecno določal, da je bilo zahtevi za razlastitev treba priložiti tudi ponudbo iz 197. člena tega zakona, torej zakonito sestavljeno ponudbo, ki je vsebovala vse sestavine, ki jih je določal zakon. S tem je bila torej določena formalna sestavina vloge, brez katere zahteve za razlastitev ni bilo mogoče obravnavati (66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)).
Prav tako je morala tožena stranka ugotoviti tudi, da je bila razlastitvenemu zavezancu z zakonom skladna ponudba posredovana pravočasno (glej tudi prvi odstavek 199. člena ZUreP-2). Po drugi strani je imel formalni preizkus svoje meje. Tako pristojni upravni organ ni bil dolžan glede zakonitosti vsebine ponudbe presojati več od tega, kar je zahteval ZUreP-2 v 197. členu in je moralo biti izpolnjeno že v razmerju do razlastitvenega zavezanca.
Če je bil pogoj za razlastitev tudi ugotovljen obstoj javne koristi, ki je temeljila na lastništvu drugih zemljišč s strani razlastitvenega upravičenca, sta morala biti tako lastništvo kot tudi javna korist dokazana že ob izdaji odločbe o razlastitvi. Naknadno pridobivanje takih zemljišč po koncu razlastitvenega postopka na prvi stopnji odločanja morebitne nezakonitosti izdane odločbe ne more sanirati.
ZIZ člen 101, 102. ZDoh-2 člen 18, 37, 37/1, 37/2. ZDR-1 člen 126. ZPP člen 367a, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - omejitev izvršbe - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine - plača - dohodek iz delovnega razmerja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dohodnina - obdavčljivi dohodki - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe v skladu s 102. členom ZIZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 120, 120/2, 140, 140/1, 140/1-4, 146, 146/1, 146/1-2, 146/1-3, 146/4. ZNP-1 člen 42. URS člen 21, 22, 23.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna, zakonita in ustavnoskladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi
Ker je prav prisilna realizacija obveznosti rezultat, ki se mu zavezanec tekom celotnega postopka izvršbe poskuša zoperstaviti, ima ta tudi pravico, da se v vseh fazah tega postopka brani pred posledicami ravnanja v skladu s to obveznostjo, in to tudi s predlogom za izdajo začasne odredbe. To pa posledično pomeni, da težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 v primerih, kot je obravnavani, ni samo tista, ki se kaže kot očitna (to je v zvezi s plačilom izrečene denarne kazni), ampak tudi tista, ki je povezana s prisilitvijo, kot ciljem, v katerega je usmerjen izdani sklep o denarni kazni.