brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumna zadeve - preiskava v kazenskem postopku
Ker je tožnik priznal storjeno kaznivo dejanje, upoštevaje tudi ostale dokaze, zbrane v postopku, ni mogoče pričakovati, da tožnik po opravljeni preiskavi v kazenskem postopku ne bo obtožen. Dodelitev brezplačne pravne pomoči zato v tej fazi postopka ne bi bila razumna.
upravni spor - upravna stvar - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt zveze društev
Izbris kandidata za člana upravnega odbora združenja društev ne ustreza definiciji upravne stvari v smislu ZUP. Izpodbijani sklep namreč ni bil izdan o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odmerne odločbe - odmera od površine parcele
V ZPNačrt, ne v kakšnem drugem predpisu ni določen rok, v katerem odločbe o odmeri komunalnega prispevka ne bi bilo več mogoče izdati oziroma bi pravica do odmere zastarala.
Toženka mora zaradi ugotovitve neto tlorisne površine objekta izvesti ustrezni ugotovitveni postopek, če sama ne razpolaga s potrebnimi podatki. Določba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Vrhnika o odmeri od površine parcele se namreč nanaša le na objekte, za katere se objektivno ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s PUP - odmiki - razlogi za manjši odmik
V PUP je kot obvezen določen najmanj 4 - meterski odmik, pa še to pod pogojem, da novozgrajeni objekt ne moti sosednje posesti, manjši odmik od predvidenega pa je zgolj izjema od omenjenega pravila, zato jo je treba razlagati restriktivno. Navedeno pomeni, da mora podrobna utemeljitev takšnega izjemnega posega vsebovati razloge, zakaj je v konkretnem primeru manjši odmik predvidenega objekta od parcelne meje sploh potreben. Iz razlogov, ki sta jih tožnik oz. izdelovalec PGD navedla, pa izhajajo zgolj razlogi, ki kažejo na to, da bo z manjšim odmikom od predpisanega zagotovljena boljša kvaliteta bivanja v novogradnji, ne pa razlogi, ki bi kazali na nujnost takšnega odmika in nemožnost zagotovitve predpisanega odmika.
gozd - soglasje za ograditev gozda - obstoječa ograja
ZG ne predvideva izdaje različnih soglasij glede na to, ali je gradnja že končana ali šele načrtovana. Ugovor, da v času postavitve za ograjo ni bilo treba pridobiti soglasja za ograditev posameznih delov gozda, je zato lahko ugovor le v morebitnem inšpekcijskem postopku, v katerem se preverja, ali obstoječi objekt razpolaga z ustreznimi dovoljenji oz. soglasji, torej tudi s tistimi po določbah ZG.
V postopku za odmero komunalnega prispevka se lahko zavezanec sklicuje na svoje stroške izgradnje komunalne opreme le v primeru, kadar je to opremo gradil v dogovoru z občino. Pri tem je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka v primeru, če bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil tisto, ki jo je zgradil sam.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - rok za izdajo odmerne odločbe - površina stavbnega zemljišča
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Kljub temu, da gre za javno dajatev, ni predpisana uporaba določb ZDavP-2. Ne v ZPNačrt, ne v kakšnem drugem predpisu pa ni določen rok, v katerem lahko pristojni organ v primerih, ko gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda odmerno odločbo. Zato izdaja odmerne odločbe tudi ne more zastarati.
Tožnik utemeljeno graja, da toženka v zvezi z ugotovitvijo neto tlorisne površine objekta ni izvedla ustreznega ugotovitvenega postopka, če sama ni razpolagala s potrebnimi podatki o površini objekta.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 22, 22/1, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - namestitev sončnih celic - investicijsko vzdrževalna dela
Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na streho objekta ne spada med investicijsko vzdrževalna dela, če v taki meri presega običajno namestitev, da predstavlja poseg v konstrukcijo objekta oziroma se z njim spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz v večji meri, kot je mogoče šteti, da je to zajeto že v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Tožnica je ves čas postopkov, katerih obnovo je predlagala, opozarjala na vprašanje veljavnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Predhodnega vprašanja torej ni predstavljalo vsebinsko odločanje o pravici graditi, predstavljala pa ga je veljavnost zemljiškoknjižnega vpisa. Iz navedenega izhaja, da se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na predhodno vprašanje, ki ga je pristojni organ pozneje v bistvenih točkah rešil drugače.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZGO-1 člen 6, 6/1, 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investicijsko vzdrževalna dela - upravni spor - tožba zoper odpravljeni akt
Z odločbo z dne 18. 10. 2011 je del izreka, katerega odpravo je predlagal tožnik sam, izrečen za ničnega, zato tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje tako te odločbe kot tudi tistega dela 2. točke izreka odločbe z dne 17. 10. 2010, ki je bil izrečen za ničnega.
Za investicijska vzdrževalna dela gre, če se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta. Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru odstranjen del objekta nad pritličjem, ni mogoče govoriti o tem, da z deli v konstrukcijo objekta ni bilo poseženo.
ZDIJZ člen 15, 22, 22/2, 31. ZUP člen 3, 3/3, 9. ZUS-1 člen 2.
dostop do informacij javnega značaja - akt v obliki dopisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - izvajalec javne službe varstva potrošnikov
V 31. členu ZDIJZ sicer res piše, da je zoper odločbo pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, vendar pa to še ne pomeni, da ni mogoče začeti upravnega spora tudi zoper prvostopenjski akt. Iz 31. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, to pa je v konkretnem primeru ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (2. člena ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba zoper zavrnilni akt prvostopenjskega organa in v tem primeru se je s prvostopenjskim aktom poseglo v pravni položaj tožeče stranke.
Prvostopenjski akt je bil v obravnavani zadevi izdan v obliki dopisa, saj je prvostopenjski organ z dopisom odgovoril tožeči stranki, da ne bo ugodil njeni zahtevi po posredovanju določene dokumentacije. Ta dopis ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi sestavnimi deli upravne odločbe v smislu tretjega odstavka 210. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - nezadostna sredstva za preživljanje - podrejanje pravnemu redu RS
Tako prvostopni kot drugostopni organ sta pravilno ugotovila, da je podan razlog za razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje tožnika v Republiki Sloveniji (neobstoj zagotovljenih sredstev za preživljanje in obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije), na katerega sta se pri svoji odločitvi pravilno oprla upravna organa.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZViS-D člen 48. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen III 1, III 2, III 3, VI 1, VI 3, VII 1.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - pojem izvajanje izobraževanja
ZPVI ne določa, da stranka lahko uspešno poda zahtevek za priznanje le, če se študijski program še izvaja v smislu možnosti sprejema (vpisa) na tak študij ali v smislu izvajanja predavanj, kot to razlaga tožena stranka.
Za namen priznavanja enakovrednosti izobraževanja po 11. členu ZVPI je treba pojem izvajanja študijskega programa razlagati široko – vključno z obveznostim študentov, ki jih preverjajo visokošolski učitelji, in časovnimi mejami za možno dokončanje študijskih obveznosti na visokošolskem zavodu v Sloveniji, ki se – če je tako določeno v študijskem programu – konča z magistrskim delom.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - merila za določitev višine turistične takse
Pri turistični taksi gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom URS občina uvede na podlagi zakona - v konkretnem primeru ZSRT. Ob upoštevanju navedenega je o zadevi v pritožbenem postopku odločal pristojen organ (župan).
Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev občinske takse so določeni v ZSRT. Občinam pa je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev višine turistične takse v razponu (med 3 in 11 točkami - prvi odstavek 26. člena ZSRT). Pogoji so navedeni in opredeljeni v drugem odstavku 24. člena ZSRT na način, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države.
mednarodna zaščita - tožba v upravnem sporu - zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik se po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil, zato nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka, posledično je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - informacije o izvorni državi - ustavna odločba - razveljavitev 3. odstavka 22. člena ZMZ
Razveljavitev tretjega odstavka 22. člena ZMZ učinkuje tudi v postopku s to ustavno pritožbo. Odločitvi sodišč namreč temeljita na določbi ZMZ, za katero je ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z 18. členom Ustave.
Ker je izpodbijana odločba oprta na vsebino razveljavljenega zakonskega določila (pa čeprav to ni izrecno citirano), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
V obravnavanem primeru je med strankama sporna naknadna odmera DDV za avgust in september 2004 ter uporaba splošne 20% davčne stopnje. Tožnik je s tem, ko je njegov promet presegel mejni znesek, postal zavezanec za DDV. Gre namreč za davek, za katerega na podlagi 209. člena ZDavP velja sistem samoobdavčitve. Na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZDDV pa mora oseba, ki prvič postane davčni zavezanec, pri davčnemu organu vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila promet v višini, ki presega zakonski limit iz prvega odstavka 45. člena ZDDV.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - podjemna pogodba - izdelava celotne podobe družbe
V konkretnem primeru je odločujoča okoliščina ugotovitev, da tožeča stranka v svoji poslovni dokumentaciji ni predložila verodostojnih dokazil, s katerimi bi lahko in tudi morala dokazati, da je njej zaračunane storitve zanjo tudi zares opravila družba, glede katere je bilo v postopku ugotovljeno, da je neplačujoči gospodarski subjekt. Dolžnost tožeče stranka je bila, da opravo storitev s strani navedene družbe ustrezno oziroma verodostojno dokumentira. Ob navedenih ugotovitvah na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati izrecna izjava zgoraj navedene družbe, da je od tožeči stranki izdanih računov odvedla DDV, na katero se sklicuje tožeča stranka.
odobritev programa usposabljanja - upravna zadeva - obvezne sestavine odločbe - bistvena kršitev pravi postopka
Izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin po ZUP, saj med drugim nima obrazložitve, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
Zaradi ravnanja tožeče stranke (obremenjevanje nepremičnin s hipoteko) in njenega načinom poslovanja so podani razlogi in nevarnost, da bo onemogočila ali znatno otežila izpolnitev davčne obveznosti. Tako je upravni organ svojo odločitev, da je potrebno izpolnitev predmetnega davčnega dolga ustrezno zavarovati, pravilno in ustrezno argumentiral.