predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že predhodno odpravljen s pravnomočno sodbo, zaradi česar je sodišče na podlagi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz tekstualnega dela lokacijskih podatkov (opis usklajenosti s prostorskim aktom) v vodilni mapi izhaja, da je pri podrobnejši namenski rabi zemljišča navedeno, da se to zemljišče nahaja deloma v ureditveni enoti V in deloma v ureditveni enoti K. Na podlagi navedenega tako ni mogoče sklepati, da novonastali parceli v večinskem delu ležita v ureditveni enoti K, še manj, da je tudi gradnja obeh stanovanjskih hiš načrtovana le v tej ureditveni enoti, zaradi česar je treba uporabiti pogoje za gradnjo, ki jih PUP določa za ureditveno enoto K.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - rekonstrukcija in nadzidava stavbe, zgrajene pred 31. 12. 1966
Po OPN mora biti predpisani odmik zagotovljen od meje sosednje gradbene parcele. OPN pa ne daje podlage za enačenje gradbene parcele z zemljiškoknjižno parcelo v primeru, če gradbena parcela ni izkazana oz. določena. V takem primeru projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, saj je na investitorju breme, da v PGD izkaže zahtevani odmik.
Po tretjem odstavku 54. člena ZGO-1 je treba v primeru rekonstrukcije, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen v primerih, ko gre za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1966. Od ugotovitev na tej podlagi pa je odvisna tudi uporaba 141. člena OPN, ki določa, da so odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev (PIP), določenih s tem odlokom, dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upoštevaje ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki jo je tožena stranka citirala v izpodbijani odločbi, sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka v postopku nima verjetnega izgleda za uspeh.
popravni sklep - poprava pomot v odločbi - pomota pri označbi parcele
V izreku inšpekcijske odločbe, na katero se nanaša popravni sklep, predmetni objekt ni opredeljen le z oznako (parcelno številko in katastrsko občino) zemljišča, na katerem je postavljen, temveč tudi z dimenzijami, opisom (vetrolov) in identifikacijo tedanjega investitorja oziroma lastnika. Po presoji sodišča ti podatki obravnavani objekt – in s tem dejansko voljo upravnega organa – opredeljujejo dovolj jasno za ugotovitev, da je šlo pri označbi parcele res le za pomoto pri zapisu te volje in ne morda za drugačno voljo.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - reformatio in peius
Tožnikoma izdano soglasje za poseg v varovalnem pasu lokalne mestne ceste LK 192051 je pomenilo odločitev v njuno korist, zato bi moral pritožbeni organ v obravnavanem primeru izrecno ugotoviti, da za spremembo prvostopenjske odločbe in za zavrnitev zahtevka tožnikov v tem delu obstoji eden od razlogov, ki so določeni v ZUP.
Soglasodajalec je pri izdaji soglasja omejen zgolj na ugotovitev skladnosti projekta s projektnimi pogoji.
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
SZ-1 člen 50, 125. SPZ člen 118, 118/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe
Tožbo je vložila le tožnica kot upravnica zgradbe, zato sodišče ne more šteti, da so tožbo vložili tudi etažni lastniki. Zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 118. člena SPZ in 50. člena SZ-1 pa upravnika ne pooblašča da v svojem imenu vlaga tožbe za zaščito interesov etažnih lastnikov.
Vprašanje soglasja za morebitno odstranitev keramičnih ploščic zaradi izvršitve odrejenih ukrepov ni predmet inšpekcijskega ukrepanja, poleg tega pa to vprašanje tudi ne vpliva na pravni položaj upravnika.
V izreku enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 4. 12. 1998 je jasno določeno, da je to dovoljenje izdano za gradnjo enostanovanjskega objekta s prometno in komunalno ureditvijo. Med strankama pa ni sporno, da je objekt zgrajen v dimenzijah stanovanjsko-poslovnega objekta, in ne le v dimenzijah enostanovanjskega objekta, dovoljenih z gradbenim dovoljenjem, zato pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja niso izpolnjeni.
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za gradnjo se opravi na podlagi predložene dokumentacije. To velja tudi v primeru, ko objekt v naravi dejansko že stoji, saj je presoja tega, ali je za tak objekt izdano gradbeno dovoljenje oz. ali je zgrajen v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, ne pa okoliščina, pomembna za gradbeno dovoljenje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izjav tožnika ni mogoče sklepati na namen bivanja v Republiki Sloveniji glede zaposlitve ali dela, saj delo, ki naj bi ga opravljal, premalo pozna, ker ni vedel, da je sam 100% lastnik podjetja, v katerem bo zaposlen, niti ni vedel točnega imena podjetja in na katerem naslovu ima sedež.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje pri delovanju organa - test javnega interesa - magnetogram seje vlade
Tožena stranka utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov iz dokumenta, ki ga uvršča med izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem z medijsko odmevnostjo. Sodišče pa se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja podatkov, ki predstavljajo izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na splošno 2. odstavek 6. člena ZDIJZ sicer predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme, opredeljene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, vendar je treba to določilo uporabiti le v resnično izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.
Javna varnost ali javno zdravje sta lahko dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti dovolj tehten razlog zgolj medijska odmevnost sama po sebi. Sodišče torej meni, da je javni interes glede razkritja podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Skladno z določbo 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in na to paziti ves čas postopka.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Iz določila prvega odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da ima zavezanec zakonsko obveznost, da ustrezno posreduje zahtevani dokument, če zahtevani dokument ima, oziroma, če se dokument pri njem nahaja. Če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma, če se informacija pri njem ne nahaja, potem prosilec tudi nima pravice zahtevane informacije pridobiti.
Tožena stranka je razumno obrazložila, da nima nobenega dvoma, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki bi se sicer nahajala pri organu v smislu ZDIJZ.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Zahtev posameznika v zvezi s pridobitvijo določenih pojasnil CSD zaradi nameravane zaščite premoženjskih interesov (tožnika oziroma njihove mladoletne hčerke) ni mogoče šteti kot zahtevo v smislu 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti ali le v določenem delu. Zato sodišče ponovno ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke in o tožbi odločiti po vsebini.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obrazložitev odločbe
Sodišče je tožbi ugodilo, saj izpodbijana odločba nima zadostne obrazložitve. Prvostopenjski organ se v obrazložitvi ni opredelil do konkretnih navedb stranke in prič danih v postopku ter tudi ni navedel, na podlagi česa je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana.
Pogodba med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-c, 26. ZDoh člen 13.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dvojno obdavčevanje - izplačevalec rezident Slovenije - država obdavčitve - dejansko opravljanje zaposlitve - prejemek v breme poslovne enote - postopek skupnega dogovarjanja
V zadevi ni spora o tem, da tožnik v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni v obravnavanem davčnem obdobju in da je mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga (iz prvega odstavka 16. člena Pogodbe med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom) za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoj (iz točke c) drugega odstavka 16. člena Pogodbe), po katerem se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če ne gredo v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima oseba (izplačevalec dohodka) v drugi državi.
Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno uveljavljanje pravice tožnika do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, ki jih je prvostopenjski organ opredelil kot „neplačujoče gospodarske subjekte“, ker ni bila opravljena dobava blaga s strani davčnih zavezancev. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave blaga s strani izdajateljev spornih računov. Dobava blaga tako ni bila izkazana niti s strani tožnika niti s strani navedenih družb, kar izhaja iz DIN.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - opravljanje gradbene dejavnosti
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdale družbe tipa „missing trader“ oziroma neplačujoči gospodarski subjekti. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so mu izdajatelji računov tudi dejansko opravili zaračunane storitve oz. da nima verodostojne poslovne dokumentacije.