zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost organizatorja dirke - zavarovanje zaradi izvedbe avtomobilistične dirke - zavarovanje za škodo povzročeno gledalcem ob progi - razlaga pogodbe - nejasna določila v posebnih primerih
Splošne pogoje zavarovanja, ki so sestavni del zavarovalne police, je vnaprej pripravila zavarovalnica. Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, ali je kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (100. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je primer, ko je stranka postopka delavka manjšega sodišča, ki naj bi sodilo v zadevi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - posnetek s telefonske tajnice - predlog za pregon - izločitev - izločitev državnega tožilca - zahteva za izločitev - dokazni postopek - izvedenstvo - izvedenstvo, zaupano strokovnemu zavodu - mnenje izvedenca - stopnje verjetnosti ugotovitev izvedenca - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti
Ne gre za nedovoljen dokaz, če je bil obsojenčev govor posnet na telefonsko tajnico po obvestilu klicočega obdolženca, da lahko po pisku pusti sporočilo. Tudi sicer obsojenec, ki je uporabil komunikacijsko tehniko za izrekanje groženj oškodovancu, ne more uspeti s sklicevanjem na to, da mu je s snemanjem kršena pravica do zasebnosti, zaradi česar naj bi bila avdiokaseta prav tako nedovoljen dokaz.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstop od sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze v primeru smrti enega zakonca - umik predloga
Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.
Pri kaznivem dejanju prikrivanja je zakonski znak tega dejanja v opisu kaznivega dejanja v obtožbi, da je bil osebni avtomobil pridobljen s kaznivim dejanjem, ustrezno konkretiziran, če je v opisu abstraktnega dejanskega stanu navedeno, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, in z nadaljnjo trditvijo, da je bil avtomobil ukraden.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - delna pravnomočnost - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obremenjevanje in uničenje okolja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje
Ko je del sodbe postal pravnomočen in tudi izvršljiv, je šteti, da je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan.
Če gre za obsodilno sodbo, morajo biti v izreku glede kaznivega dejanja navedena dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona. Sodišče pa mora v obrazložitvi, kjer navede razloge za vsako posamezno točko sodbe, določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov in ki jih je treba uvrstiti med odločilna dejstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Ker je pristojno sodišče ena od strank v postopku, vtoževani odškodninski zahtevek pa utemeljevan z očitki njegovega nezakonitega postopanja v drugem postopku pred tem sodiščem, bi reševanje spora pred tem sodiščem vzbujalo vtis t.i. objektivne pristranskosti sodišča.
pripor - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - časovna omejitev trajanja pripora
Cilj pripora po 2. odstavku 307. člena ZKP je uspešna izvedba postopka oziroma zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi do objave sodbe, v trenutku njegovega odrejanja pa sodišče ne more vedno zanesljivo predvideti, kdaj bo v postopku prišlo do objave sodbe, zato trajanja pripora ne more časovno omejiti in zakonodajalec tudi ni zahteval, da mora biti odrejeni pripor znotraj zakonsko postavljenega časovnega okvira najdaljšega trajanja posebej časovno določen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - navzočnost obdolženca - sprememba obtožnega predloga
Zgolj obsojenčevo sporočilo sodišču o odsotnosti z glavne obravnave in navedba razloga sama po sebi še ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23824
ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.KZ člen 218, 218/1.
dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona - izsiljevanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za zaslišanje treh prič, ki pri izvršitvi kaznivega dejanja sploh niso bile navzoče, ker ne bi v ničemer pripomogle k razjasnitvi dejanskega stanja, ki je bilo že razčiščeno z izvedenimi dokazi.
ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/2, 340, 340/1, 371, 371/2.
dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker je bil obsojenčev zagovornik seznanjen s časom in krajem zaslišanja priče po zaprošenem sodišču in je obramba v postopku tako imela možnost pričo zaslišati, obsojencu ni bila kršena pravica do učinkovite obrambe.
Pri publicijanski tožbi gre za anticipirano pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, za fikcijo priposestvovanja.
Ker je investitor sporno stanovanje prodal, kupca stanovanja upravičenja iz sklenjenih obligacijskih razmerij med prodajalcem in izvajalci del ne morejo prizadeti do te mere, da bi bila njegova pravica do kupljenega stanovanja lahko izničena, še posebej ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je revident vedel, da je tožnik sporno stanovanje kupil (saj ga je opremljal in dajal navodila za njegovo urejanje).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23680
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372/1-4.KZ člen 244, 244/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zloraba položaja ali pravic
Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je podano ne le zaradi kršitve blanketnih norm - internih bančnih predpisov (obsojenec je oškodovancu odobril prekoračitev na tekočem računu v nasprotju z njimi), temveč že sam način storitve (obsojenec si je izgovoril del denarja, ki ga je odobril oškodovancu in tako pridobil premoženjsko korist) dokazuje zlorabo.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - denarna kazen - izločitev sodnika
Kritika mora biti v skladu z njenim namenom pravno utemeljena in ne sme biti žaljiva (ne sme sramotiti prizadetega sodnika in izražati prezira do sodišč). Samo navajanje napak pri sojenju sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot so očitek pristranskosti, tendencioznosti in politične pogojenosti pa ni resna in dovoljena kritika dela sodnikov in sodišča.
Po oceni tega sodišča bi se pritožnica morala zavedati, da sodnikova pravna stališča, izražena pri opravljanju sodne funkcije, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Lahko bi sicer navedla, da pričakuje, da bo sodnik poročevalec pri odločanju izhajal iz predhodno izoblikovanega mnenja in zato ne bo več odprt za argumente njene stranke, izražene pri ponovljenem sojenju, ter da si je v postopku, v katerem je dvakrat že sodeloval kot sodnik poročevalec o isti zadevi, ustvaril določeno mnenje o spornem predmetu. Njen predlog za izločitev ni utemeljen na ta način, pač pa na način, ki diskvalificira sodnika poročevalca, katerega izločitev je predlagala. Tudi za to sicer dovoljeno procesno dejanje je potreben izkaz okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost, ni pa sprejemljivo zgolj zatrjevanje pristranskosti na več mestih v isti vlogi in v več vlogah, ki je poleg vsega tudi pravno neobrazloženo.
Izjave pritožnice glede politične pogojenosti in nemoralnosti sodbe Vrhovnega sodišča RS nimajo nobene zveze z odločitvijo v konkretni zadevi in k obrambi pravic tožene stranke v ničemer ne morejo pripomoči. Še manj ji koristijo trditve o vrhovnem sodniku, čigar družini naj bi bilo v denacionalizaciji vrnjeno veliko premoženje. Kritika sodne odločbe ni bila podana na pravno argumentiran in dostojen način, temveč na način, ki zmanjšuje ugled sodišča. Pritožnica enak slabšalni pristop, predvsem pri uporabi besedne zveze "nova politika sojenja" uporablja tudi v pritožbi, saj v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 98/2004, ki ji je pripisala politično pogojenost, zatrjuje uvedbo nove politike sojenja, kar pomeni pripisovanje nove usmeritve sojenja glede na spremenjene okoliščine. Pritožnica se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez negativnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP ne gre za kazenskopravno varstvo, zato ni potrebno ugotavljati pritožničinega namena, pač pa zadošča, da so njene izjave po vsebini žaljive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
Navedbe v predlogu o nekontroliranem uhajanju informacij iz sodišča v zvezi z obravnavano zadevo stranka ni pojasnila, niti je ni konkretizirala.
Zaposlitev nečakinje predlagatelja sodne ureditve meje na krajevno pristojnem sodišču, samo po sebi, brez dodatne argumentacije, še ne predstavlja podlage za ugoditev predlogov za prenos pristojnosti.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 126, 126/14, 196, 196/1.ZPPPD člen 2, 3, 9, 33. Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje člen 3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - mamilo - vsebnost mamila - konoplja - industrijska konoplja
Ker je vsaka konoplja, ne glede na (nizko) vsebnost THC, mamilo, je tudi gojenje industrijske konoplje praviloma kaznivo dejanje, razen, če ima pridelovalec dovoljenje Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
pripor - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izjava državnega tožilca - protispisnost - pravice obrambe - sojenje v obdolženčevi navzočnosti
Sojenje v nenavzočnosti je izjema od ustavne pravice do sojenja v navzočnosti, o kateri senat sme, ne pa mora odločiti. Temeljna predpostavka vsakega kazenskega postopka je namreč, da mora tisti, ki ga sodišče vabi, na sodišče priti, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je ob izpolnjenih pogojih za prisilni ukrep za zagotovitev navzočnosti na glavni obravnavi tak ukrep tudi odredilo.