koncesija - izbira koncesionarja - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - vročitev pravni osebi - vročitev po elektronski poti - rok za dopolnitev vloge
Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči.
Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Zato bi tožena stranka pri presoji verjetnega izgleda za uspeh morala ugotoviti, kakšen tožbeni zahtevek želi tožnik sploh uveljavljati.
ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.
Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastništvo nepremičnine
V obravnavanem primeru je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga, ker je tožnik v njej nezakonito zamolčal podatke o svojem premoženju (stanovanjski hiši). Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijanega sklepa odločila, ne da bi dala tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami, do katerih je tožena stranka prišla v postopku, ter mu ni dala možnosti, da se izjavi v zvezi s temi okoliščinami. Odgovor na tožbo pa ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve.
Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZEN člen 30, 30/1, 30/4, 30/5, 35, 35/1, 35/4, 35/4-7.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - stranka v postopku - pravna sposobnost
Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.
Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Z izpodbijano določbo (prvi odstavek 115. člena ZDoh-2) so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Sodišče se ne strinja s tožnico, da je položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana enak položaju, ki ga ima (v razmerju do staršev) otrok do 26. leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna tako po poimenovanju kot tudi po vsebini, kakršna izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa narekuje različno zakonsko ureditev, zato za zahtevo, da se enako kot položaj otroka obravnava v zakonu (ZDoh-2) tudi položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana, po presoji sodišča ni ne dejanske in ne (ustavno)pravne podlage.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pritožba - izvršljivost odločbe
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za izvršljivost odločbe pred njeno dokončnostjo 41. člen ZKme-1, po katerem pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju s pravili upravnega postopka, ko je izdal izpodbijano odločbo pred dokončnostjo odločb, ki so bile podlaga za odločitev po izpodbijani 2. točki prvostopne odločbe.
zahteva za izdajo začasne odredbe - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Nasprotnih strank ni in s tem tudi ne njihove prizadetosti, ki bi jo bilo sicer treba tehtati pri odločanju. Sodišče ne vidi prizadetosti javne koristi, vsaj ne takšne, ki bi presegala zatrjevano škodo, ki grozi tožeči stranki s izvršitvijo izpodbijane odločbe, to je z vračilom izplačanega zneska za brezplačno pomoč in s tem, ko ji je upravičenost do brezplačne pomoči prenehala. Vračilo denarja bi že tako slabo premoženjsko stanje tožnice le še poslabšalo, ukinitev pravne pomoči pa lahko nepopravljivo ali vsaj težko popravljivo vpliva na izid sodnega postopka, v katerem tožnica, glede na vrsto oziroma naravo spora (individualni delovni spor zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja), očitno potrebuje pravno pomoč s strani že dodeljenega pooblaščenca.
sprememba imena in pravil sindikata - pridobitev lastnosti sindikata - hramba statuta
V obravnavani zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito ter na podlagi 2. člena in 3. člena ZSRin izdal izpodbijano odločbo. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZRSin pridobi sindikat lastnost pravne osebe z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oz. drugega temeljnega akta. Vsebina, ki se vpisuje v evidenco statutov sindikatov, ki so v hrambi pri pristojnemu upravnemu organu je predpisana s 3. členom Pravilnika o evidenci.
Načelo sorazmernosti iz prvega odstavka 142. člena ZDavP-2 varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga in ne pred uporabo sredstva davčne izvršbe, ki ne omogoča poplačila davčnega dolga v celoti.
ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 119/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, je tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP, nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah člen 3. ZUP člen 67, 290, 298.
služba varovanja - zavrženje pritožbe - dovolitev izvršbe - rok za vložitev pritožbe
Tožnik, ki v konkretni zadevi izpodbija sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo z dne 21. 3. 2012, hkrati izpodbija tudi sklep o dovolitvi izvršbe odločbe z dne 21. 3. 2012, ki je posledica sklepa o zavrženju pritožbe. Tožnikova pritožba je bila podana po osebi, ki ni zakoniti zastopnik tožnika, in ker k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo, s katerim bi zakonita zastopnica tožnika pooblastila pooblaščenca za vložitev pritožbe, je organ tožnika pravilno pozval na predložitev ustreznega pooblastila. Ker tožnik ni podal dopolnitve pritožbe v roku, ki ga je določil prvostopenjski organ, pač pa po poteku danega roka, je organ imel podlago, da je dopolnitev pritožbe, ki jo je prejel po določenem 8 dnevnem roku, zavrgel. Iz sklepa o dovolitvi izvršbe izhaja, da je odločba prvostopenjskega organa z dne 21. 3. 2012, s katero je bilo tožniku kot zavezancu odrejeno, da je dolžan zagotoviti izvajanje oziroma spoštovanje Uredbe tako, da mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja v gostinskem lokalu, kot to določa prvi odstavek 3. člena Uredbe in o tem takoj obvestiti prvostopenjski organ, postala 8. 4. 2012 izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega DDV - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda - kreditirana naložba - subvencionirana naložba
Sprememba zahtevka v postopku poziva je skladno z določbami prvega odstavka 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) možna, zato je tožnik lahko predložil dodaten predračun za izvedbo izolacije cokla, s katerim je stroške izvedbe fasade zvišal na znesek, ki presega predpisanih 10.000 EUR, zato tožena stranka nima prav, da se dopolnitev zahtevka že v načelu ne upošteva. Obenem ima prav, da v tem primeru zahtevka, ki ju je tožnik postavil v postopkih javnega poziva (za kreditiranje in za nepovratna finančna sredstva) nista več enaka, s tem pa ne gre več za isto naložbo in s tem za situacijo, ki je pogoj za to, da se lahko uveljavi izjema od siceršnjega pravila, da financiranje istega ukrepa iz dveh različnih virov ni možno. Za pridobitev nepovratne finančne spodbude bi bilo potrebno, da bi priznani stroški kreditirane in subvencionirane naložbe bili višji od 10.000 EUR. V konkretnem primeru pa so bili priznani stroški kreditirane naložbe nesporno manjši od 10.000 EUR, zato odobritev nepovraten finančne spodbude ni bila možna.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Večletne specialistične izkušnje, čeprav na širšem oz. drugem specialističnem področju, ki pa je pokrival področje nove specializacije, so vsekakor razumen razlog za različno ureditev položajev zdravnikov.