brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
državni funkcionar - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je bila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZSPJS-L pravilno uvrščena v 50. plačni razred. V navedeni plačni razred je bila uvrščena na zakonski podlagi in ne po prosti presoji tožene stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Zato bi tožena stranka pri presoji verjetnega izgleda za uspeh morala ugotoviti, kakšen tožbeni zahtevek želi tožnik sploh uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja uspeha v pravdnem postopku
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi natančno navedla pravna dejstva, ki govorijo o obstoju terjatve in dolžnosti tožnika, da jo poravna, manjka pa del, ki bi pravno ocenil tožnikove ugovore zoper to terjatev. Tožena stranka jih le našteje in nato pavšalno zavrne. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v svojih razlogih ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče samo ne more preizkusiti tožnikovih trditev, ki govorijo o eventualni ničnosti pogodbe ali celo o poslovni goljufiji, saj za takšen sklep nima nikakršne podlage, ki bi izhajala iz konkretne ocenitve dejstev in dokazov ter navedb, ki jih je podal tožnik v svojem navajanju v pravdnem postopku.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pritožba - izvršljivost odločbe
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za izvršljivost odločbe pred njeno dokončnostjo 41. člen ZKme-1, po katerem pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju s pravili upravnega postopka, ko je izdal izpodbijano odločbo pred dokončnostjo odločb, ki so bile podlaga za odločitev po izpodbijani 2. točki prvostopne odločbe.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obstoječa javna cesta - javna korist
Za značaj javne ceste ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
Prvostopenjski organ je imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B. Ker promet po sporni cesti oziroma poti nesporno poteka, ker gre za javno cesto oziroma javno pot, kategorizirano z občinskim odlokom o kategorizaciji cest ter je še vedno v lasti tožnika (torej ne države ali občine) in glede na to, da je podana tudi sorazmernost in nujnost razlastitve, so izpolnjeni pogoji za razlastitev te parcele, po kateri poteka pot. To pa pomeni, da ni podana očitana kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - uporaba službenega vozila v zasebne namene - davčna osnova - bonitete - vrednotenje bonitet - vštetje bonitet v davčno osnovo
V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.
Načelo sorazmernosti iz prvega odstavka 142. člena ZDavP-2 varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga in ne pred uporabo sredstva davčne izvršbe, ki ne omogoča poplačila davčnega dolga v celoti.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo.
V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP se je organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
sprememba imena in pravil sindikata - pridobitev lastnosti sindikata - hramba statuta
V obravnavani zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito ter na podlagi 2. člena in 3. člena ZSRin izdal izpodbijano odločbo. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZRSin pridobi sindikat lastnost pravne osebe z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oz. drugega temeljnega akta. Vsebina, ki se vpisuje v evidenco statutov sindikatov, ki so v hrambi pri pristojnemu upravnemu organu je predpisana s 3. členom Pravilnika o evidenci.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Organ za BPP je dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da se organ za BPP ne bi smel spuščati v vsebino izrednega pravnega sredstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da s tem organ za BPP krati pravice do poštenega pravnega sredstva in do poštenega sojenja.
denacionalizacija - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev predloga
Ker se v postopku denacionalizacije vrača premoženje (le) v obsegu, kot je bilo podržavljeno, in pod pogoji iz ZDen, je s tem denacionalizacijski zahtevek tožnika kot vlagatelja izčrpan. To nedvomno potrjuje tudi sedanje zemljiškoknjižno stanje zemljišča, ki je v lasti vsakokratnega lastnika nepremičnine, slednje pa je v lasti tako tožnika, kot ostalih lastnikov posameznih delov te stavbe.
ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.
Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastništvo nepremičnine
V obravnavanem primeru je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga, ker je tožnik v njej nezakonito zamolčal podatke o svojem premoženju (stanovanjski hiši). Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - pavšalna nagrada v kazenskem postopku - povišanje nagrade
V okviru relevantnih zakonskih kriterijev, obsega zadeve in težavnosti primera, ni bilo mogoče upoštevati kot relevantnih okoliščin, na katere se je med drugim tudi sklicevala tožnica, in sicer da so se v času narokov na sodišču izvajali poostreni varnostni ukrepi, da je šlo za medijsko izpostavljenost tudi zagovornikov ter da so bili naroki časovno dlje trajajoči. Te okoliščine namreč ne vplivajo na obsežnost zadeve in tudi ne na težavnost. Organ za BPP ob upoštevanju zakonskih kriterijev obsega zadeve in težavnosti primera tožnici pavšalno nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave tudi po višini določil pravilno.
zahteva za izdajo začasne odredbe - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Nasprotnih strank ni in s tem tudi ne njihove prizadetosti, ki bi jo bilo sicer treba tehtati pri odločanju. Sodišče ne vidi prizadetosti javne koristi, vsaj ne takšne, ki bi presegala zatrjevano škodo, ki grozi tožeči stranki s izvršitvijo izpodbijane odločbe, to je z vračilom izplačanega zneska za brezplačno pomoč in s tem, ko ji je upravičenost do brezplačne pomoči prenehala. Vračilo denarja bi že tako slabo premoženjsko stanje tožnice le še poslabšalo, ukinitev pravne pomoči pa lahko nepopravljivo ali vsaj težko popravljivo vpliva na izid sodnega postopka, v katerem tožnica, glede na vrsto oziroma naravo spora (individualni delovni spor zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja), očitno potrebuje pravno pomoč s strani že dodeljenega pooblaščenca.
ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem za priznanje odbitka DDV odločilno predvsem, ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
Davčni organ se za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre za prosto izbiro davčnega organa, pač pa za potrebno posledico, ker davčna zavezanka ni v zahtevanem obsegu izpolnila zakonsko predpisanih obveznosti do davčnega organa. Zaradi navedenega ji ne more biti dana možnost, da verjetno davčno osnovo zniža na podlagi dokazil, ki so le verjetno izkazana.
Preverjajo se lahko vsi podatki, ne glede na to, od kod ti podatki izvirajo. Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerim je razpolagala, niti obdobja, iz katerega izvira. V takem primeru davčni organ lahko utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven.
V petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se nepojasnjena prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti kateri dohodek odpade na posamezno davčno obdobje šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.