inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja
Po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1 se v primeru gradnje, za katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, pa je ta že priključena na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture, z odločbo naloži upravljavcu te infrastrukture, da izvrši odklop. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožničine navedbe o nujnosti priklopa objekta na električno omrežje, ker s soprogom v njem občasno prebivata. Z inšpekcijsko odločbo ji je bilo namreč že leta 2009 odrejeno, da mora objekt, ki je nelegalna gradnja, odstraniti v 12 mesecih in vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je bila s 3. točko izreka prepovedana tudi njegova uporaba. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ta odločba postala pravnomočna že 7. 5. 2009, čemur tožnica v tožbi ne ugovarja.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva nepremičnin ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe ugotovila tudi specifične okoliščine, ki izhajajo iz obdolženkine osebnosti in so pomembne za presojo poštenosti kazenskega postopka. Upoštevala je težo očitanega kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnica kljub temu, da nima pravnega znanja, sposobna razumeti česa je obdolžena, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki obtožnice, zato tožena stranka pravilno zaključuje, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnica pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca - obdolženec
Tožena stranka je v 10. in 11. točki obrazložitve svoje odločitve pravilno presojala osebnost tožnice, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki ne kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožnica v kazenskem postopku strokovno obrambo z zagovornikom ter upoštevala tudi, da je tožnica ugovor zoper obtožnico že podala s pomočjo odvetnika dodeljenega v postopku dodelitve BPP.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka, zato sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 271/2012 z dne 21. 11. 2012 zavzelo stališče, da v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani pravni akt odpravilo, ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
ZMZ člen 39. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c, 20.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - suverenostna klavzula - kršenje človekovih pravic - predaja prosilca Republiki Madžarski
Suverenostna klavzula državi članici omogoča, da prosilca za mednarodno zaščito ne pošlje v državo, kjer bi mu bile kršene človekove pravice. Vendar pa se sodišče strinja, da v primeru izročitve tožnikov Republiki Madžarski kot državi članici, ki je pristojna za obravnavanje njihove prošnje, ne bi bile kršene njihove človekovih pravic.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
Tožnik sicer v tožbi ne zatrjuje izrecno katere človekove pravic in temeljne svoboščine so mu bile kršene, vendar pa je sodišče sprejelo pristojnost, ker tožnik nima drugega sodnega varstva, izpodbijane sklepe pa so sprejeli organi tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil. Glede na to so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklepa z dne 5. 7. 2010, tožbo je vložil na (nepristojno) sodišče 20. 5. 2012. Čeprav tožnik v tožbi ne zatrjuje izrecno kršitve človekovih pravic in svoboščin, ga upravno sodišče po ugotovitvi, da mu je potrebno zagotoviti subsidiarno upravno sodno varstvo v upravnem sporu, ni pozivalo na dopolnitev (v smeri zatrjenega kršenja pravic), saj je očitno, da bi bila tožba tudi v primeru vložitve na podlagi 4. člena ZUS-1 prepozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Zato bi tožena stranka pri presoji verjetnega izgleda za uspeh morala ugotoviti, kakšen tožbeni zahtevek želi tožnik sploh uveljavljati.
javni razpis - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - sprememba naslova za vročanje
Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka v vlogi, s katero se je prijavila na javni razpis, napisala svoj naslov, spremembe naslova pa tako kot določa 96. člen ZUP ni sporočila organu, ki je vodil postopek. Zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je na Pošti Slovenije oddala naročilo za preusmeritev pošiljk.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnici utemeljeno naložila v plačilo stroške izvršbe inšpekcijskega ukrepa, vendar pa niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in niti v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa niso navedene okoliščine, na podlagi katerih je gradbeni inšpektor tožnici določil 8 dnevni rok, v katerem jih je dolžna poravnati, zato v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - tujec na prestajanju kazni zapora
Iz določila osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 izhaja, da je treba za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaprositi pred pretekom dovoljenega prebivanja. V konkretnem primeru se tujec nahaja v zaporu, torej še vedno dovoljeno prebiva na območju Republike Slovenije, zato niti njemu niti tožnici ni mogoče očitati, da bi prošnjo vložila prepozno, po poteku dovoljenega prebivanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja uspeha v pravdnem postopku
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi natančno navedla pravna dejstva, ki govorijo o obstoju terjatve in dolžnosti tožnika, da jo poravna, manjka pa del, ki bi pravno ocenil tožnikove ugovore zoper to terjatev. Tožena stranka jih le našteje in nato pavšalno zavrne. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v svojih razlogih ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče samo ne more preizkusiti tožnikovih trditev, ki govorijo o eventualni ničnosti pogodbe ali celo o poslovni goljufiji, saj za takšen sklep nima nikakršne podlage, ki bi izhajala iz konkretne ocenitve dejstev in dokazov ter navedb, ki jih je podal tožnik v svojem navajanju v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti ob presoji prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postavitev zagovornika v kazenskem postopku, kadar zakon ne zahteva obvezne obrambe, je, ali interesi pravičnosti zahtevajo, da se prosilcu, ki je obdolženec v kazenskem postopku, omogoči obramba z zagovornikom in torej odobri brezplačna pravna pomoč. Za odgovor na to vprašanje pa je sodna praksa postavila kriterije, kot so: osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine za odgovor na vprašanje, ali so okoliščine v konkretni zadevi takšne, da terjajo postavitev zagovornika, ker bo obdolžencu le tako zagotovljen pošten postopek.