ZDR-1 člen 17, 17/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/3, 19, 19/2.
inšpekcijski postopek - delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - zaposlovanje na črno - opravljanje dela na črno
Tožnik s sklicevanjem na drugi odstavek 17. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi, ne more biti uspešen. Iz te določbe namreč ne izhaja, da lahko delodajalec delavcu omogoči delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zavezuje ga le, da delavca pred sklenitvijo pogodbe pisno seznani z njeno vsebino. Določba prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 pa prepoveduje prav omogočanje dela pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
ZVO-1 člen 110b, 157. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-4, 211, 211/1. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 2, 2/2, 2/2-2.
ukrep inšpektorja za okolje - predelava nenevarnih odpadkov - okoljevarstveno dovoljenje - preseganje mejnih vrednosti - okoljska škoda - skrajšani ugotovitveni postopek
Uporabo predpisa, ki določa parametre za inertne odpadke, zapoveduje okoljevarstveno dovoljenje s tem, ko določa, da morajo kemijske lastnosti proizvedenega gradbenega materiala ustrezati zahtevam za inertne odpadke, kar pomeni, da material ne sme presegati mejnih vrednosti parametrov iz Uredbe o odlagališčih odpadkov. Te zahteve veljajo za sam proizvod ne glede na način in mesto njegove uporabe. Material mora ustrezati tem zahtevam če ima, ali če nima statusa odpadka in ne glede na to, ali se odlaga, vgrajuje ali uporablja kakorkoli drugače. Zato tožnik nima prav, ko trdi, da vgrajevanje materiala v nasip nima nobene povezave z obratovanjem naprave za predelavo odpadkov, češ da naj bi se obratovanje naprave za predelavo odpadkov nanašalo zgolj na predelavo.
obvezno cepljenje otrok - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnjena začasna odredba
Tožnika zahteve po izkazanosti težko popravljive škode nista izkazala, saj bi slednja morala biti izražena v odnosu do zavezanca, določenega v izreku izpodbijanega akta, torej bi bila upoštevna samo tista (verjetno) izkazana težko popravljiva škoda, ki bi izhajala iz konkretnega razmerja, vzpostavljenega z upravnim aktom. Takih konkretiziranih okoliščin tožnika nista izkazala, še več, nista jih niti zatrjevala.
davčna izvršba - izvršilni naslov - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - izpodbijanje izvršilnega naslova - za odločitev relevantni ugovori
Tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Njeni ugovori se po vsebini nanašajo na odmero dohodnine, kar ni predmet odločanja v predmetni zadevi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se sicer strinja s tožečo stranko, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga, na katerih temelji zahtevek, spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tožena stranka mogla zahtevo tožeče stranke zavreči.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, slednje pa bi morala tožeča stranka uveljavljati v upravnem sporu zoper (prvo) zavrnilno odločbo.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5. DZ člen 162. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21/1, 21/1-1, 21/1-2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - meritorna odločitev
Sklep o začasni odredbi glede začasnega varstva koristi otroka po določbah 162. člena DZ po presoji sodišča ni procesni sklep, s katerim bi sodišče odločalo o procesnih dejanjih v postopku, temveč meritorni sklep. S tem sklepom sodišče sicer začasno, vendar vsebinsko (meritorno) začasno uredi sporno materialnopravno razmerje, tj. začasno odloči o varstvu koristi otroka (v obravnavanem primeru o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini za mladoletno deklico). Tako sodišče šele po vsebinski presoji predlogu za izdajo začasne regulacijske odredbe bodisi ugodi bodisi ga zavrne, odvisno od tega, ali je verjetno izkazano, da je to potrebno za varstvo koristi otroka (162. člen DZ).
verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP
V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“, razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se sicer strinja, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo tožeča stranka ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala. Glede na navedeno je zato tudi po presoji sodišča tožena stranka mogla zahtevo tožeče stranke zavreči.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, pa bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, slednje pa bi morala tožeča stranka uveljavljati v upravnem sporu zoper prvo zavrnilno odločbo.
odstranitev zemeljskega izkopa - izvršitev inšpekcijske odločbe - začasna odredba - zavrnjena začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožnik z zahtevo za izdajo začasne odredbe ne bi mogel uspeti z zatrjevanjem, da je v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo že realiziral in o tem obvestil inšpekcijski organ. Teh navedb pri svoji odločitvi sodišče ni upoštevalo. Kolikor pa bi svojo odločitev oprlo nanje, bi moralo upoštevati, da zahtevana odložitev izvršitve izpodbijanega akta predstavlja prepoved izvršitve akta še pred njegovo izvršitvijo, torej je pogoj za izdajo začasne odredbe, da akt, ki se s tožbo izpodbija, še ni izvršen.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - pes - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek težko popravljive škode utemeljevala z navedbami, da odvzem psa in njegova oddaja novemu lastniku predstavljata nepovratno dejanje, ki ga tudi v primeru, da tožnica s tožbo uspe, ni mogoče odpraviti in nadomestiti, zato bi ji z izvršitvijo odločbe nastala nepopravljiva škoda. Prav tako jo je tožnica utemeljevala s podatkom, da škode lastniku živali ni mogoče nikoli povrniti v celoti, še zlasti ne v primerih, ko obstaja pristna čustvena navezanost med živaljo in človekom, kot v njenem primeru, saj je na psa zelo navezana in bi ji njegova oddaja drugemu lastniku povračila nepopravljivo trpljenje in z njim povezano nematerialno škodo.
Po presoji sodišča tožničine navedbe, s katerimi utemeljuje težko popravljivo škodo, ki ji je nastala z odvzemom psa in ji bo nadalje nastala z njegovo oddajo novemu lastniku, ne predstavljajo „nepovratnega dejanja“, ki bi utemeljevalo obstoj težko popravljive škode, niti te škode ni mogoče utemeljiti s čustveno navezanostjo na odvzetega psa. V slednjo sodišče ne dvomi, vendar ta navezanost ne more predstavljati (absolutne) ovire za poseg v odnos med človekom in živaljo, predvsem v primerih, ko gre za zaščito pravic živali.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se strinja, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo tožeča stranka ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, pa bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, kar je možno uveljavljati le v upravnem sporu zoper prvo zavrnilno odločbo.
Financiranje po posameznih postavkah (od kod se torej pokrijejo celotni potni stroški in stroški tehnike ter katere postavke dejansko so-financira tožena stranka), v vsebinskem in finančnem delu ni usklajeno. Glede na to je prijava tožeče stranke po kriteriju 17 - kakovost zasnove upravičenih stroškov pravilno ocenjena z 0 točkami.
Dopolnjena tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala vsebovati. Zato ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožnik omenja dve različni toženi stranki, ne navede nobene upravne odločbe, ki bi jo v upravnem sporu lahko izpodbijal niti je ni priložil tožbi. V tožbenem zahtevku enkrat zahteva odpravo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, drugič pa ugotovitev kršitev človekovih pravic in odškodnino.
Ker je bil prekrškovni postopek v obravnavani zadevi ustavljen, tožnik po presoji sodišča nima pravno priznanega interesa za nadaljnje vztrajanje pri tožbi v upravnem sporu.
ZVPot člen 23, 24. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 105, 105/6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 6.
Določen naročnik se na primer odloči, da bo zaradi neke trenutne akcijske ponudbe sklenil pogodbo pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa to še ne pomeni, da bi mu bila zaradi tega odvzeta pravica enostransko prekiniti razmerje, če bi v tem primeru tožeča stranka enostransko spremenila svoje pogoje. V tem primeru je dolžan nedvomno plačati zapadle in neplačane obveznosti, ne pa tudi sorazmerni del ugodnosti, saj tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 česa takega ne določa. Edina izjema, ki jo ZEKom-1 v takem primeru določa, je določena v četrtem odstavku 129. člena, ki v tem primeru naročnika zavezuje, da mora operaterju povrniti znesek zaradi prejete terminalske opreme po akcijski ceni. Če bi bile v takem primeru na strani naročnika še kakšne druge obveznosti, bi bilo to v ZEKom-1 izrecno določeno.V konkretnem primeru pa ne gre niti za obogatitev na škodo drugega niti ni podan pogoj, da je bil obogaten brez pravnega temelja. Če je namreč potrošnik sklenil pogodbo v času, ko so bili pogoji ugodnejši, ne more biti zaradi tega prikrajšan za pravico, ki mu jo daje drugi odstavek 129. člena ZEKom-1, to je pravico do tega, da lahko enostransko pogodbo odpove, če so bili pogoji na strani tožeče stranke spremenjeni.
ponovna prošnja za mednarodno zaščito - uvedba postopka - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Ponovni postopek se uvede, če tožnik navede v zahtevku nova dejstva oziroma predloži nove dokaze (ali se pojavijo novi elementi), ki pomembno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Tega pa tožnik ni izkazal. Trditveno in dokazno breme je na tožniku.
ZJF člen 106i, 106i/1, 106i/1-4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obrazloženost odločbe
Toženka je v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.
ZGO-1 člen 152, 156a. ZUP člen 9, 289, 289/1, 290. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Organa sta navedla ključen trenutek oziroma datum, tj. izpolnitveni rok, ki je bil inšpekcijskim zavezancem določen za odstranitev predmetne nelegalne gradnje in vzpostavitev legalnega stanja (1. 6. 2014), ter dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe, to pa omogoča preizkus pravilnosti ugotovljenega datuma izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Tožniki tako ugotovljenemu datumu izvršljivosti konkretizirano niti ne oporekajo in ne navedejo datuma, ko naj bi po njihovem mnenju nastopila izvršljivost navedene inšpekcijske odločbe. Zato s tožbenimi navedbami, da se ugotovitve izvršljivosti inšpekcijske odločbe ne da preizkusiti, ne morejo uspeti.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da odločitev pristojnega gradbenega inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta. Poseg v pravico do spoštovanja doma zato pomeni prisilna izvršitev odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1 v izvršilnem postopku, v katerem pristojni organ proti volji inšpekcijskega zavezanca odstrani objekt, ki inšpekcijskemu zavezancu pomeni dom. Je pa inšpekcijskemu zavezancu zagotovljena konkretna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma na podlagi 156.a člena ZGO-1. S tem je Ustavno sodišče sledilo zakonodajalcu, ki je v obrazložitvi predloga zakona o dopolnitvi ZGO-1E pojasnil, da je s tem, ko je uvedel možnost odloga izvršbe za stanovanjske objekte, ki so zavezančev dom, predvidel, da se bo v tem postopku tehtalo med upravičenostjo posegov v lastninsko pravico in javnim interesom za odstranitev objektov.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 86, 86/2, 90, 90/3. ZUS-1 člen 28, 28/3.
izdaja dovoljenja za začasno prebivanje - molk organa - pravica do socialne varnosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Sodišče se ne strinja z navedbami tožnikov o takšni soodvisnosti pravice do pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in socialnih pravic tujcev, da bi morala upravna enota hkrati z eno odločbo odločiti tudi o pridobitvi socialnih pravic, saj je zakonsko predvideno, da o socialnih pravicah odločajo socialni organi, o dovoljenjih po ZTuj-2 pa upravne enote.
Sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi z izdanimi upravnimi odločbami v obliki izkaznic, v celoti ugodeno prošnji tožnikov.
O isti upravni zadevi je bilo že odločeno, česar tožnica niti ne prereka. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba obravnavano tožničino prošnjo zavreči.