ZZZDR člen 51, 52, 59, 59/2. ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-14.
nastanek skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - dohodki in premoženje zakonca - nadure - višji dohodki enega od zakoncev - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - razpolaganje s skupnim premoženjem - zakonska domneva o skupnem razpolaganju - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - aktiva in pasiva premoženja - plačevanje kreditne obveznosti - plačevanje kredita za skupno premoženje - nastanek skupnega premoženja zakoncev - prenehanje zakonske skupnosti - obligacijski zahtevek - vrnitev dela plačanega dolga - premične stvari - določljivost predmeta - oblikovanje izreka sodbe - litispendenca - delno zavrženje tožbe
Ni res, kot trdi pritožba, da je ustaljena sodna praksa, da se višji dohodki enega od zakoncev lahko izrazijo v višjem deležu na skupnem premoženju le pod pogojem, da je njun prispevek k skrbi za gospodinjstvo in družino popolnoma enak. Iz zakona ne izhaja prednost ene izmed okoliščin, konkretno skrbi za otroke in gospodinjstvo, temveč je pri presoji potrebno upoštevati vsako izmed njih (in vse skupaj), pri tem pa preprost matematičen obračun ni mogoč. Tožnikov prispevek k premoženju iz naslova dohodkov ni bil zgolj nekoliko višji, temveč bistveno višji (več kot dvakratni). Drugače bi bilo, če tožnik na račun višjih dohodkov ne bi ničesar prispeval k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino ter bi se tako njegovi bistveno višji dohodki lahko izenačili (izničili) z bistveno večjim (nematerialnim) prispevkom toženke k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino. Vendar pa so okoliščine v obravnavani zadevi drugačne, saj sta za gospodinjstvo in družino skrbeli obe stranki, toženka (zgolj) v večji meri. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga toženka v tem delu niti ne izpodbija, ne izhaja, da bi bila tožnikova skrb za gospodinjstvo in družino neznatna.
Upoštevajoč vsa dejstva (da je bil tožnikov dohodek bistveno višji, da sta za družino in gospodinjstvo skrbela oba s toženko, da je toženka zanju skrbela v večji meri, da zaradi njene skrbi določen čas ni bilo treba plačevati vrtca in da je družina bivala v njenem stanovanju, ki pa sta ga pred vselitvijo obnovila skupaj s tožnikom), je po presoji pritožbenega sodišča določitev deležev v razmerju 55:45 odstotkov v korist tožnika primerna.
Pravdni stranki sta času trajanja zakonske zveze najeli kredit. Premoženje, ki ga pridobita zakonca z delom med trajanjem zakonske zveze, je po 51. členu ZZZDR skupno. V pravni literaturi in v sodni praksi se je ustalila razlaga, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev, ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja.
Glede na to, da s skupnim premoženjem zakonca razpolagata skupno in sporazumno (52. člen ZZZDR), se za obveznost, prevzeto v času trajanja zakonske skupnosti, domneva, da sta jo prevzela oba zakonca skupaj. Gre za zakonsko domnevo, ki vpliva na trditveno in dokazno breme v pravdi. Pritožba izhaja iz napačnega materialnopravnega in procesnega izhodišča, da bi moral tožnik izkazati, da je bil celoten kredit oziroma predvsem presežek nad zneskom 16.897,43 EUR vzet in porabljen za skupni namen strank. Velja ravno obratno - dokazno breme, da izpodbije (zakonsko) domnevo o skupnem prevzemu (celotnega) kredita, je bilo na toženki.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o stikih - starševska skrb - stiki med starši in otrokom - obseg stikov - režim izvajanja stikov
Pritožba ne upošteva, da so stiki v prvi vrsti pravica otrok, pritožba pa tudi ne navaja, da bi opisanemu časovnemu režimu predaje otrok na stike otroka nasprotovala oziroma, da bi bila iz tega razloga ogrožena.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - zmožnosti preživninskega zavezanca
Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove preživninske zmožnosti boljše od formalno prikazanih dohodkov. Bistvena je ugotovitev, da je nasprotni udeleženec že v letu 2012 kot varnostnik zaslužil med 900 in 1000 EUR, v letu 2019, torej pred epidemijo korona virusa, pa je že prikazoval nižje formalne dohodke. Kljub temu je takrat pridobil kar dva bančna kredita (za nakup stanovanja in njegovo opremo) v skupnem znesku 490 EUR, kar nedvomno kaže na njegove neformalne vire zaslužka. Sicer pa je v tem postopku pomembno, kakšne so zmožnosti nasprotnega udeleženca, in te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nič manjše, kot so bile pred epidemijo ali pred letom 2012. Profil varnostnika je namreč iskan in bi si nasprotni udeleženec lahko poiskal delo za polni delovni čas.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - skupni in posebni dolgovi zakoncev - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Materialnopravno izhodišče odločanja o višini deležev na skupnem premoženju je, da gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema, torej za presojo vseh njunih prispevkov iz drugega odstavka 74. člena DZ (velikost deležev ni odvisna le od razmerja sredstev, ki sta jih v skupno premoženje prispevala zakonca). Večine teh prispevkov (pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del ...) zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti, zato presoja o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ni zgolj matematičen obračun različnih prispevkov. Matematičen izračun pa je lahko del presoje o višini deležev, kadar gre za prispevke, katerih vrednost je mogoče opredeliti v denarju (prihodki zakoncev, vložki posebnega premoženja). Vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje obeh zakoncev se praviloma odrazi v večjem deležu tega zakonca na skupnem premoženju kot celoti.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - umik pritožbe
Po pozivu pritožbenega sodišča udeležencema, ali glede na navedeno odločitev vztrajata pri pritožbi zoper izpodbijani sklep, sta sporočila, da pri pritožbah ne vztrajata. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pritožbi umaknjeni.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - stranska intervencija - pravni interes za udeležbo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - pravni interes prizadete stranke
V konkretni zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je treba pravni interes iz 21. člena ZNP-1 interpretirati nekoliko širše kot v splošni teoriji civilnega prava in pri tem upoštevati tudi osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v situaciji, ko se bo sodišče glede osebe skrbnika najverjetneje odločalo med dvema osebama, ki sta v enakem sorodstvenem razmerju z nasprotno udeleženko in po mnenju CSD enako primerna, obema osebama dopusti udeležba v postopku, saj je verjetno, da bo njuna polna udeležba pripomogla k bolj poglobljeni in pretehtani odločitvi o izbiri skrbnika, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.
skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - predlog stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kontradiktornost
Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.
določitev preživnine - potrebe mladoletnega otroka - odmera potrebnih stroškov - odvzem starševske skrbi - izvenšolske dejavnosti - plačilo računa za mobilni telefon
Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok (190. člen DZ), torej, da zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
odvzem starševske skrbi - posvojitev otroka - opustitev zaslišanja stranke - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - romska skupnost - slabe življenjske razmere - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, poleg tega, da starši ne zmorejo zadovoljevati osnovnih materialnih pogojev za ustrezno bivanje otrok, ugotovilo tudi, da starši, od kar so jim bili otroci leta 2017 začasno odvzeti zaradi ogroženosti in nameščeni v rejniške družine, stikov z njimi, kljub spodbudam CSD, niso vzdrževali. Iz tega izhaja, da starši tudi čustvenih in psihosocialnih potreb otrok ne zadovoljujejo oziroma ne izkazujejo niti minimalnih skrbi, čustvene navezanosti in odgovornosti do otrok.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoji za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - odločanje o stikih z otrokom - varstvo in vzgoja - ocena ogroženosti
Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).
DZ člen 161. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-1, 9-3, 24.
stiki otroka s staršem - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - največja korist otroka
Pri oceni, kaj je v otrokovo največjo korist, je potrebno upoštevati dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tako, da se potem, ko so ugotovljene, vsaki pripiše težo v primerjavi z drugimi.
sprememba ureditve stikov - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - obseg stikov - natančnost določitve stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - stroški prevoza
V skladu s sodno prakso je pritožbeno sodišče sledilo tudi pritožbi glede porazdelitve bremena prevozov mladoletne hčerke na stik. Dosedanja sodna praksa namreč napotuje, da je treba breme prevozov praviloma porazdeliti med oba starša, zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter odločilo, da oče na začetku stika prevzame hčerko na domu matere, predlagateljica pa jo ob koncu stika prevzame na domu očeta, ves čas pa se lahko glede prevozov starša medsebojno dogovarjata, enako pa tudi velja, da sta se starša dolžna zaradi koristi mladoletne A. tudi dogovarjati glede izvajanja stikov, ki niso določeni s sodno odločbo, vse z namenom, da omogočita ustrezen razvoj otrokove osebnosti, še posebej ob ugotovljenem, da sta oba starša primerna.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - določitev stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - začasna preživnina - nujnost ukrepa
Ogroženost je podana, če je otrok utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Vsebinski kriterij za določitev (višine) začasne preživnine ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - izvajanje stikov - uživanje alkohola
Vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Država poseže v družinsko življenje šele, če so ogroženi mladoletni otroci.