DZ člen 183, 189, 190, 196. ZNP-1 člen 34, 55. OZ člen 316.
spor iz družinskih razmerij - dolžnost preživljanja otrok - otrokove potrebe - sposobnosti in zmožnosti staršev - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbene novote v zakonskih sporih - stroški preživljanja - potrebe otroka - ocena potreb - porazdelitev preživninskega bremena - kritje otrokovih potreb - prispevek staršev - pobot terjatve - prepoved pobota - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Materialnopravno zmotno je stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek.
Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.
Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno.
Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev.
Terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom.
sprememba odločitve o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - prestajanje zaporne kazni - odločanje po prestani kazni - sprememba ureditve stikov - izvedensko mnenje
Stiki otroka z obema staršema so pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve.
V zbranih dokazih je tako sodišče imelo dovolj opore za zaključek, da je izvajanje stikov pod nadzorom CSD že ta čas, tj. pred pridobitvijo izvedenskega mnenja o vprašanjih, pomembnih za dolgoročno ureditev stikov, ustrezen način za ugotavljanje, kako bo deklica sprejela očeta. S pridobitvijo samostojne izkušnje o očetu ji bo šele dana možnost, da izrazi svoje želje oziroma da se v postopku ugotovi njena naravnanost. S tem, da bo pridobivanje te izkušnje potekalo v nadzorovanem okolju, je ustrezen pomen dan tudi materini bojazni, da bo deklica na stikih z očetom doživljala nesprejemljivo stisko.
DZ člen 141, 141/7, 141/8. ZNP-1 člen 41, 108. ZPP člen 253.
spor iz družinskih razmerij - stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba sporazuma o stikih - sprememba ureditve stikov - izvrševanje stikov - spremenjene okoliščine - volja otroka - upoštevanje otrokovih želja - starejši mladoletnik - stiki v korist otroka - svobodno izražanje mnenja - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka - izvedensko mnenje, izdelano izven sodnega postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev.
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene.
Glede na starost mld. A., ki bo v kratkem dopolnil 18 let, se nasprotni udeleženec neutemeljeno sklicuje na svoje pravice kot starša mld. otroka, ki ne morejo imeti prednosti pred otrokovo koristjo.
Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066527
URS člen 54.. DZ člen 138, 138/1, 138/3.. ZNP-1 člen 6.. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1, 355/2.
skupno starševstvo - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Velja torej načelno izhodišče (pravilo), da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato sta skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko na primer en starš otroka zanemarja ali zlorablja (in je zaradi tega otrok pri njem ogrožen), lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta starš ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
zahtevek za znižanje preživnine - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo, v obravnavanem primeru je to prvi odstavek 197. člena DZ. Na predlagatelju, ki je podal zahtevo za znižanje preživnine, je tako trditveno in dokazno breme o spremenjenih preživninskih potrebah mladoletnih otrok ali spremenjenih zmožnostih staršev za preživljanje otroka.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 290, 290/1.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izročilna pogodba - darilo enemu od zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - obligacijska pravica - stvarna pravica - trenutek pridobitve premoženja - neupravičena obogatitev - delež zakonca na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, pa čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Vendar so v obravnavani zadevi dejanske okoliščine drugačne, saj je toženec sklenil pogodbo in pridobil obligacijsko pravico na izročitev nepremičnega premoženja od izročevalke oziroma preužitkarice v last in posest pred nastankom zunajzakonske skupnosti oziroma še preden je tožnico sploh spoznal.
Ko sta se pravdni stranki spoznali in kasneje vzpostavili zunajzakonsko skupnost, je toženec že razpolagal z obligacijsko pravico, ki je izvirala iz sklenjene preužitkarske pogodbe in je spadala v njegovo posebno premoženje. V primeru, ko je obligacijska pravica že del posebnega premoženja, spada v to premoženje tudi stvarna pravica pridobljena na njeni podlagi.
poplačilo kredita - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - osebni dolg izvezakonskega partnerja
Ker je tožnik med zunajzakonsko skupnostjo in po njenem razpadu poplačal poseben dolg toženke z najetjem kredita, ki ga je odplačal delno med obstojem zunajzakonske zveze in delno po razpadu, je upravičen do povračila tistega dela, ki odpade na poseben dolg toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064237
SPZ člen 59, 59/1, 72, 72/2, 95, 95/1, 96, 96/1. ZZZDR člen 56, 56/1, 56/2, 56/3. ZPP člen 355, 355/1.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - plačilo skupnih dolgov - samostojni podjetnik - plodovi - pravila vračanja - obogatitveni zahtevek - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas), ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, kot je opozorilo vrhovno sodišče, ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. Zato ni skupno premoženje.
Ureditev je treba razlagati na način, da se v primerih vindikacijskega zahtevka uporablja pravila vračanja iz SPZ, v primeru obogatitvenega pa pravila OZ. V obravnavani zadevi vindikacijski zahtevek ni uveljavljan, torej ni podlage za uporabo določb 95. in 96. člena SPZ.
DZ člen 138, 138/3, 153, 156, 160, 161, 163, 163/2. ZNP-1 člen 96, 96/1.
začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - nasilno obnašanje - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - omejitev starševske skrbi - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - strokovna pomoč - skupna obravnava - načelo ekonomičnosti
Vprašanja namestitve oziroma varstva in vzgoje, preživljanja ter stikov se morajo reševati skupaj, kar je v skladu z načelom največje koristi otroka, ki jo je treba spoštovati že pri izvedbi postopkov, ne le pri vsebini odločitev.
Stik pod nadzorom strokovnih delavcev CSD bo nevtraliziral nevarnost, ki sta ji izpostavljena ranljiva otroka, če sta s predlagateljem sama.
V situaciji, ko je bilo ugotovljeno, da očetovo ravnanje otroka ogroža, pa želja oz. mnenje obeh otrok glede stikov z njim ne moreta biti odločilna in (še) neopravljena presoja sposobnosti razumeti pomen postopka in posledice odločitve ter nepridobljeno mnenje otrok, ne predstavlja kršitve določb postopka.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - odtujevanje otroka - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so v konkretnem primeru otroci bili ogroženi zaradi možnega odtujevanja od očeta, ker vse od poletja 2022 hčere niso imele nobenega stika z očetom. Zato je izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike enkrat tedensko. S tem je možnost odtujevanja, ki je povezana z različnimi negativnimi vplivi na razvoj otrok, preprečena, saj bodo imele hčere stike z očetom enkrat tedensko. Upnik v pritožbi zelo obširno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o njegovem domnevnem nasilju (zaradi katerega je sodišče prve stopnje določilo relativno kratke stike enkrat tedensko po eno uro in to pod nadzorom CSD), vendar pritožba ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile hčerke ogrožene, če imajo stik le enkrat tedensko in ne pogosteje in za daljši čas kot eno uro tedensko.
potrebe otroka in zmožnosti staršev - znižanje preživnine - preživninska obveznost
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti, pravilno zaključilo, da predlagatelj trditev o občutno spremenjenih okoliščinah na njegovi strani v zvezi z njegovo zmožnostjo plačevati že določeno preživnino (nazadnje od 1. 2. 2021 dalje v znesku znesek 112,07 EUR mesečno) ni dokazal in da njegovemu predlogu za zmanjšanje preživnine ne gre slediti.
predodelitev otroka - bistveno spremenjene okoliščine - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - sprememba višine preživnine
Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoji za izdajo začasne odredbe - poprava sodne odločbe - izvrševanje stikov z otrokom - stiki v korist otroka - nesporazum o kraju vrtca - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - zagotovljeni bivanjski pogoji - porodniški dopust - bistveni vpliv na razvoj otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - komunikacija - soglasje staršev - trening starševskih veščin - Društvo za nenasilno komunikacijo
V obravnavanem primeru je sodišče s popravnim sklepom bistveno spremenilo izrek odločbe glede poteka vikend stikov, ki jih je za polovico zmanjšalo. Institut poprave sodne odločbe ni namenjen popravljanju vsebine sodne odločbe.
Zgolj konfliktnost v odnosu med staršema po razpadu partnerske zveze, ob ugotovitvi, da sta oba sposobna opravljati starševsko vlogo, da zmoreta prepoznati otrokove potrebe in zanj skrbeti, ne predstavlja razloga za prednostno izpostavljanje enega starša pri odločanju o dnevnih vprašanjih iz otrokovega življenja.
Deklica je izpostavljena negotovosti in sporom, kar ogrožujoče vpliva na njen zdrav psihosocialni razvoj.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.