Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje.
Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrazil željo, da bi stiki z otrokom potekali po vsakokratnem njunem dogovoru. Takemu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo tudi iz razloga, ker je enak predlog dal CSD na podlagi razgovora z udeležencema in hčerama, ob upoštevanju trditev nasprotnega udeleženca, da ni moč opredeljeno določiti stikov zaradi njegovih službenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo tudi druge objektivne dejavnike, torej ne le subjektivnih dejavnikov (željo otroka), ko je skozi vrednostna merila iz določbe 141. člena DZ, ki v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, presojalo s kakšnimi stiki se zagotavljajo koristi otroka.
Določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1 se ne uporablja le za razmerja, ko je strošek izvedenine izplačan iz sredstev proračuna. Ta določba je splošna in ureja odločanje o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Sodišču daje pooblastilo, da v tovrstnih zadevah o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Povsem identična je določba 101. člena ZNP-1. Ta se uporablja v zadevah, ko sodišče odloča v postopkih za varstvo koristi otroka, kot je tudi obravnavani. Tudi ta določba napotuje na prosti preudarek.
Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera. Te pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.
Pri na novo odmerjeni preživnini (kar so terjale ugotovljene spremenjene okoliščine) je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Odmerjena preživnina temu ustreza, prav tako pa je pravilno porazdeljeno breme preživljanja med oba roditelja (189. člen DZ).
Vpogled v ta poročila staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se te izjave ne upoštevajo pri odločitvi. Sodišče mora pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka upoštevati otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 158. člena DZ). ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da sodišče v takem primeru dele izjave otroka povzame v obrazložitvi.
Sodišče se je pri ugotovitvi spornih pravno pomembnih dejstev utemeljno oprlo na najmočnejši in daleč najbolj primeren dokaz - strokovno analizo DNK vzorcev matere, otroka in očeta.
Odgovor na pritožbo je glede na očitno neutemeljenost pritožbe brez kakršnekoli argumentacijske vrednosti, zato kljub temu, da imata nasprotna udeleženca do te vloge formalno pravico, jo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nekoristno in tedaj nepotrebno vlogo, s katero si nasprotna udeleženca v ničemer nista izboljšala ali utrdila svojega položaja, zato naj strošek za odgovor trpita sama (155. člen ZPP).
Predlog za odločitev o varstvu in vzgoji ter stikih otroka je bil vložen skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev. V takih primerih 10. člen MKSOVO določa pritegnitev postopka o varstvu, vzgoji in stikih otroka k sodišču, pristojnemu za razvezo zakonske zveze otrokovih staršev.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, niso bistveno spremenile. Res je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da morajo biti okoliščine bistveno spremenjene in da vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, vendar v obravnavanem primeru ni mogoče prezreti vsaj tega, da so se predlagatelju po zadnji določitvi preživnine rodili še trije otroci, medtem ko nasprotna udeleženka ne preživlja več dveh polsester mld. A. A.
Starost otrok sama po sebi ne izkazuje, da je po osemmesečni prekinitvi stikov za zagotovitev koristi otroka (nujno) potrebna takojšnja vzpostavitev ureditve, po kateri otrok čim bolj enakomerno preživlja čas z enim in drugim staršem. Med pomembnimi za presojo so tudi okoliščine, ki so privedle do prekinitve stikov (in so bile ovrednotene v sklepih o izreku ukrepa prepovedi približevanja).
Odločujoče v predmetni zadevi je dejstvo, da je tožnik že v letu 2016 zapustil Republiko Slovenijo in se vrnil v Turčijo, v tem času pa toženka za njega ni skrbela, saj slednjega tožnik ne zatrjuje.
Simbolična preživnina se zakoncu priznava v primerih, ko je izkazano, da bo v prihodnosti socialna varnost nekdanjega zakonca ogrožena.
Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju pa glede na določbo petega odstavka 83. člena DZ ni nikoli prepozna, zato četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v tem primeru ni uporabljiv.
Izločitvena pravica pa je s prodajo premoženja prenehala. S tem pa je postal zahtevek tožnice materialnopravno neutemeljen (342. člen ZFPPIPP).
Z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka, mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.
Vendar pa tožnica za tovrstni tožbeni zahtevek na plačilo še ne izkazuje pravnega interesa. Slednjega bi pridobila šele s prerekanjem uveljavljene nadomestne terjatve in objavo sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega bi izhajalo, da mora ugotovitev njenega obstoja uveljavljati s tožbo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
S tem tožnici ni odvzeta pravica do pravnega varstva, le procesni pogoji za njeno obravnavanje še niso izpolnjeni.
Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen nalog, navedenih v sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP.
Določila ZFPPIPP upravitelju omogočajo, da za zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem pooblasti odvetnika kot pooblaščenca, zato je stvar presoje upravitelja, ki to lahko stori, če šteje za potrebno, prav tako ni relevantno ali je stečajni upravitelj odvetnik.
Predlagateljica je v predlogu in dopolnitvi na splošno zatrjevala ekonomsko, psihično in fizično nasilje nasprotnega udeleženca, konkretno pa je opredelila en dogodek v letu 2018, tri dogodke v marcu 2023 in enega še poleti tega leta ter dva dogodka v maju 2024. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so dogodek iz leta 2018 in dogodki iz marca ter dogodek iz poletja 2023 preveč oddaljeni in ne izkazujejo intenzitete nasilja in kontinuiranega trajanja nasilja v povezavi z dogodkoma v maju 2024.
Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prvem odstavku 22. člena ZNP udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. Dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene vezi pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča.
Postavitev začasnega skrbnika ni obligatorna, ampak sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja.