DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074341
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29, 29/4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna sodna poravnava - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki z mladoletnim otrokom - preživljanje mladoletnega otroka - bivanje v tujini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - neobligatoren narok za obravnavanje ugovora - prijava stalnega prebivališča - največja korist otroka
CSD ne presoja, pač pa deluje kot strokovni pomočnik sodišča. Njegova naloga je, da poroča sodišču in poda strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih zaznajo strokovni delavci CSD. Navedbe CSD v poročilu in mnenju se sicer štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, a to ne pomeni, da niso podvržene dokazni oceni sodišča.
zmotna uporaba materialnega prava - ureditvena začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - bistvena sprememba
Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločb o prej izdanih ukrepih.
Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča.
Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika - namen skrbništva - zaščita interesov stranke - navzkrižje interesov - družinski član - sorodstveno razmerje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.
začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - največja korist otroka - zakonita obveznost preživljanja - preživljanje mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dejansko bivališče - socialno stanje - prosti preudarek - standard verjetnosti - nedovoljene pritožbene novote
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice.
DZ člen 7, 73, 160, 160/1. ZNP-1 člen 96. ZPP člen 212.
ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - ukinitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - trajanje ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - spolna zloraba otroka - stiska otroka - neformalen razgovor z otrokom - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - primernost staršev - osebne lastnosti staršev - alkoholizem - odločanje po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazloženost pritožbe
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane odločbe na drugi strani. Predmetna pritožba tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, temveč le ponavlja ugovore, ki jih je nasprotni udeleženec navajal že med postopkom na prvi stopnji in na katere je sodišče prve stopnje tudi odgovorilo.
V skladu s 96. členom ZNP-1 ima otrok, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, pravico oziroma možnost, da izrazi svoje mnenje, kar lahko stori v neformalnem razgovoru na CSD in/ali sodišču. Vendar pa je pravica do izražanja mnenja (pogojno bi lahko govorili tudi o pravici do neformalnega razgovora z razpravljajočim sodnikom) predvsem pravica otroka. Ne gre za dokaz v smislu določb 212. člena ZPP, ki bi ga za dokazovanje dejstev v svojo korist lahko predlagali starši kot stranke postopka.
Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo načelo sorazmernosti oziroma načelo najmilejšega ukrepa - glede na z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovljeno spolno zlorabo je izrečeni ukrep še najmilejši.
Ukrep iz 73. člena DZ je ukrep trajnejšega značaja, torej velja načeloma neomejeno (do polnoletnosti otroka), vendar pa lahko glede na prvi odstavek 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po odvetniku
Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.
Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 8, 335, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
skupno premoženje bivših zakoncev - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - neizkazane in pavšalne trditve - celovita dokazna ocena - premoženje družbe - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - nekonkretizacija očitanih kršitev
Skladno s določbo 74. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pri delitvi skupnega premoženja velja domneva, da sta deleža zakoncev enaka, vsak od njiju pa lahko dokaže, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih se pri tem ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju, kakršen je obravnavani, upošteva sodišče tudi vse okoliščine iz drugega odstavka 74. člena DZ.
DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 162.
zavrženje pritožbe - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - omejitev stikov - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - pravni interes za pritožbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Zmotna je razlaga sodišča prve stopnje, da o začasnem varstvu in vzgoji ni treba odločiti, ker je z omejitvijo stikov z dolžnico ogroženost mld. A. A. odpravljena. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ). V predmetni zadevi pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da mld. A. A. že več mesecev živi z očetom (upnikom) in v Sloveniji obiskuje osnovno šolo, v treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je imela le en (nadzorovan) stik z materjo (dolžnico). Glede na navedeno je treba do dokončne odločitve glede varstva in vzgoje odločiti tudi o tem, h komu bo do končne meritorne odločitve mld. otrok nameščen in kdo bo odločal o vprašanjih otrokovega vsakodnevnega življenja. Napačno je tudi naziranje sodišča prve stopnje, da lahko, četudi je predlog za začasno določitev preživnine zavrnilo, preživnino določi pozneje v ugovornem postopku.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - podaljšanje veljavnosti ukrepov - stiki z otrokom - odločba o stikih - pogoji za podaljšanje - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor - nepredvidljivost - osebnostna primernost - neplačevanje preživnine - tek kazenskih postopkov - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zgolj ocena ogroženosti CSD, ki pretežno sloni na enostranskih informacijah predlagateljice in njenem doživljanju situacije, ne more predstavljati dokaza za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepa sodišča. Pritožba nasprotnega udeleženca tudi utemeljeno opozarja, da je CSD v oceni zasledoval le koristi predlagateljice, medtem ko se do koristi otrok, glede katerih v dosedanjem postopku ni bilo ne zatrjevano ne izkazano, da jim stiki z očetom ne bi bili v korist, ne opredeli. Jasno pa je, da popolna in dolgotrajna prekinitev osebnih stikov vodi do oslabitve oziroma odtujitve odnosa med očetom in otroki, kar vsekakor ni v njihovo korist.
Čeprav se mora nasprotni udeleženec odzivati na vabila CSD in je to vsekakor oteževalna okoliščina v postopkih iz razmerij med starši in otroki, navedeno ne more biti podlaga niti za izrek ukrepov niti za njihovo podaljšanje. Tudi neplačevanje preživnine ni razlog, ki bi utemeljeval podaljšanje ukrepov (predlagateljica ima pravna sredstva za izterjavo v sodni odločbi določene preživnine), niti ni razlog predvidevanje, da bo ob sprostitvi stikov nasprotnega udeleženca z otroki prišlo do nasilja, ob neizkazanosti, da bi otroci bili deležni nasilja ali bili prisotni pri izvajanju nasilja nad predlagateljico v tem postopku obravnavanih dogodkih.
Zatrjevana nepredvidljiva in neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca ter njegov poniževalen odnos do osebja v vseh inštitucijah, s katerimi prihaja v kontakt, niso razlog oziroma ne utemeljujejo podaljšanje ukrepov, še najmanj pa v odnosu do otrok. Prav tako ne občutki in strah predlagateljice pri zaslišanjih v okviru kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini in zanemarjanja otrok.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna odredba o preživnini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - postopek za izdajo začasne odredbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - postopek po ZPND - nasilje v družini - pravica staršev do stikov z otrokom - korist mladoletnega otroka - volja otroka - dolžnost preživljanja otrok - izkoriščenje socialnih transferjev
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati udeleženca postopka, presojo ogroženosti otrok zaradi odsotnosti stikov v času izrečenih ukrepov po ZPND opraviti ob ustrezni oceni in tudi v luči nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad otroki in predlagateljico; kot eno od okoliščin, ki je odločilna tudi v tej fazi postopka, pa obravnavati voljo otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00073298
ZPND člen 21, 21/1, 22a, 22a/4, 22a/5, 22c, 22d, 22d/3, 22f, 22f/1, 22f/2, 23, 23/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 343, 343/1, 343/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.
izvršilni postopek - nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlog za odlog izvršbe - pravočasnost pritožbe - pravočasnost dopolnitve pritožbe
Glede na namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in samo naravo odločanja v postopku po tem zakonu bi odlog izvršbe izničil učinek sprejete odločitve po tem zakonu.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073866
ZPP člen 8. ZD člen 10, 10/2. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - celovita dokazna ocena - življenjska in ekonomska skupnost
V skladu s stališči sodne prakse govorijo v prid obstoja izvenzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za izvenzakonska partnerja (tako imenovana notorna skupnost). Pri navedenih okoliščinah gre zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne izvenzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati kvaliteto izvenzakonske skupnosti, pa je odločilna predvsem notranja komponenta, to je, kako vsak od "partnerjev" dojema svoj odnos do drugega "partnerja", in ali se volji obeh partnerjev ujemata.
Skupno bivanje torej ni izključni pogoj za nastajanje skupnega življenja, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - procesna sposobnost stranke - pooblastilo odvetniku
Sodišče prve stopnje je odločitev o razvezi zakonske zveze pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 98. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri sme vsak zakonec, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, zahtevati njeno razvezo. Tisti izmed zakoncev, ki zahteva razvezo zakonske zveze mora torej dokazati, da je zakonska zveza zanj nevzdržna, ob čemer do nevzdržnosti zakonske zveze lahko pripelje katerikoli vzrok oziroma skupina vzrokov. Pri tem ni pomembno, ali je nevzdržna tudi za drugega zakonca, ker sodišče razveže zakonsko zvezo tudi, če drugi zakonec razvezi nasprotuje. Drži, da morata tako sklenitev kakor tudi razveza zakonske zveze temeljiti na svobodni odločitvi vsakega posameznika, za razvezo zakonske zveze pa zadošča že, da eden izmed njiju sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prisotnost tretje osebe ob stiku
Pritožba ne pojasni, v čem naj bi prisotnost predlagateljeve partnerke deklico ogrožala. Iz mnenja CSD izhaja, da je oče sposoben stike z deklico izvajati samostojno; ima ustrezne starševske kapacitete in bo znal v času stika poskrbeti za deklico in varovati njene koristi. Z ničemer ni izkazano, da bi bila deklica ob stikih z očetom ogrožena na način, ki bi narekoval posebno omejevanje stikov oz. določitev načina izvajanja stikov (omejitev prisotnosti tretjih oseb ali drugačen poseg v stike med deklico in očetom).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073455
ZPND člen 3, 3/6, 19, 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izročilna pogodba - ukrepi po zpnd - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.