enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - izvajanje dokazov
Resda z vidika 22. člena URS ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov. Ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Po presoji višjega sodišča pa je znotraj ocene, koliko dokazov bo sodišče izvedlo, treba upoštevati tudi položaj posameznih udeležencev postopka. Nasprotna udeleženka v postopku ne prereka trditev o svoji duševni bolezni; je torej pripadnica ranljive družbene skupine. Sodišče prve stopnje mora zato, poleg tega, da po uradni dolžnosti pazi na otrokove koristi, toliko bolj pozorno skrbeti tudi, da so ji kot udeleženki postopka spoštovanje njene temeljne pravice, kamor sodi tudi pravica do enakega varstva pravic v postopku. Položaj, ko sodišče sledi le strokovnemu mnenju in listinam CSD, ki je hkrati predlagatelj postopka, ne izvede pa nobenega od dokaznih predlogov nasprotne udeleženke in ji v postopku ne omogoči biti slišana, ustvarja izrazito neravnotežje v obravnavi udeležencev postopka, ki je ustavno nesprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079401
DZ člen 7, 7/3, 7/4, 8, 153, 154, 163, 163/2, 170, 171, 171/3. KOP člen 3. ZIZ člen 9. ZPP člen 125a.
načelo otrokove koristi - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - trajanje začasne odredbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - načrt pomoči družini in otroku - izvajanje starševske skrbi - omejitev starševske skrbi - snemanje naroka
V sodni praksi je sicer sprejeto stališče, da lahko pritožbeno sodišče v družinskih zadevah vsebinsko obravnava tudi prepozno pritožbo, vendar le, če je to v korist otroka.
Zvočno snemanje izpovedb je možnost, ki jo sodišče lahko uporabi (primerjaj 125.a člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ni pa dolžnost sodišča, da izpovedbe vselej zvočno posname, niti nima stranka pravice, zahtevati zvočno snemanje.
začasna odredba v družinskih sporih - dokazni standard verjetnosti - konfliktnost med starši - stiki pod nadzorom - največja korist otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiska otroka - dokazovanje - pravica do izjave v postopku - dokaz z vpogledom v listino - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - pritožbeni preizkus
V izpodbijani odločbi je sodišče zaključilo, da ogroženost otroka zaradi prisotnosti očetove partnerke na stikih ni izkazana, pri čemer nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se izjavi o vsem procesnem gradivu.
Sodišče ni pojasnilo, v katere listne je vpogledalo. Prav tako spis (ali kopija spisa oziroma vpogledanega gradiva) ni priložen, zaradi česar tudi preizkus na pritožbeni stopnji v tem delu ni mogoč.
Ustavno sodišče izpostavlja poudarjeno zahtevo po skrbni obrazloženosti (ne)ogroženosti otroka in s tem povezan, kljub siceršnjemu standardu verjetnosti v postopkih izdaje začasnih odredb, poglobljen dokazni postopek.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079269
URS člen 36. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZPPreb-1 člen 2, 2-3. ZPND člen 22b, 22b/1, 22b/4
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - služnostna pravica stanovanja - pravica do doma - stanovanjsko varstvo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do nedotakljivosti stanovanja - družinsko nasilje - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V tej fazi postopka se ne odloča o tožničini pravici do bivanja v spornem stanovanju, zato pritožbene navedbe o (ne)zmožnosti uveljavljanja stavrnopravnih pravic niso pravno odločilne. Nepomembne so tudi pritožbene navedbe o možnosti skupnega bivanja bivših zakoncev, saj temeljijo na napačni predpostavki, da je sporno stanovanje varovano v okviru tožničine pravice do doma.
Tožnica s stopnjo verjetnosti ni uspela dokazati nastajanja težko nadomestljive škode. Sporno stanovanje namreč že vrsto let ni njen dom, iz njega ni bila izseljena čez noč, v njem nima osebnih stvari, prebivališče si je tožnica že pred dlje časa uredila drugje. Tam lahko zadovoljuje osnovne življenjske potrebe, zato ni najti razloga, da bi sodišče že pred izdajo meritorne odločitve interveniralo in začasno uredilo sporno razmerje med strankama.
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 83.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivna nevarnost - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja nevarnosti - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena
Tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ predstavlja zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženca v povezavi z dejstvom, da sta toženca zunajzakonska partnerja.
Tožnica s tožbo zahteva (tudi) ugotovitev solastnine in s tem delitev skupnega premoženja. V takem primeru pa večinska sodna praksa, ki se ji pridružuje tudi pritožbeno sodišče v tej zadevi, stoji na stališču, da je prepoved razpolaganja mogoče omejiti le na določen delež.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
VSL00080201
URS člen 57, 57/1. DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZOFVI člen 9, 9/3. ZOsn člen 4, 5. ZIMPVI člen 13. KOP člen 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 2.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - center za socialno delo kot skrbnik - ustavne pravice - dolžnostno ravnanje - obveznost izobraževanja - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - osnovna šola - izbira osnovne šole - interes države - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - ogroženost otroka - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi. Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi ESČP in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tudi vključevanje v družbo in prve izkušnje z družbo, eden izmed pomembnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja. Zaradi vseh navedenih razlogov je država na svojem območju upravičena določiti najustreznejši način izobraževanja in s tem tudi morebitne zahteve, omejitve in prepovedi, vse z namenom zagotavljanja kvalitetnega izobraževanja otrok, kar je stvar javnega interesa.
Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00079375
ZNP-1 člen 6, 34, 42. ZPP člen 8
odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - največja korist otroka - odtujevanje otroka - določitev preživnine za otroka - namen preživnine - preživninska zmožnost staršev - porazdelitev preživninskega bremena - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nedovoljene pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - mirovanje štipendijskega razmerja - ponavljanje razreda
Razloge za zaupanje mladoletnega A. A. nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje zelo natančno pojasnilo v 34. do 48. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Oče s svojim ravnanjem spravlja mladoletnega A. A. v hudo čustveno stisko in ne upošteva in ne razume čustvene potrebe otroka po kvalitetnem stiku z materjo ter s tem postavlja svoje čustvene potrebe po dokazovanju lastne moči in potrebe po dokazovanju premoči nad bivšo partnerko nad potrebo otroka, kar govori o njegovih pomanjkljivih starševskih kapacitetah, nasprotno pa mati vseskozi ravna v A. A. korist, ima v uvidu njegove čustvene potrebe in postavlja otrokove potrebe pred svoje, sodeluje z inštitucijami, sledi strokovnim usmeritvam ter spoštuje vse odločitve sodišča ter je sposobna prepoznavati A. A. doživljanje tudi skozi prizmo očetove čustvene zlorabe. Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. A. zato utemeljeno zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, saj celoten dokazni postopek potrjuje, da so starševske kapacitete predlagatelja pomanjkljive ter da s svojim ravnanjem ogroža zdrav čustveni, duševni in socialni razvoj otrok, zaradi česar je manj primeren, da bi se mu mladoletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo.
DZ člen 157, 157/1, 157/3, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 273a.
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - stiki med starši in otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna določitev stikov - neizvrševanje - ogroženost otroka - spremenjenih okoliščin ni
Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ustrezno ovrednotilo okoliščino, da predlagateljica končnega sklepa z dne 27. 12. 2023 ne izvršuje v celoti, ker ne izvaja prevozov mld. otrok v petek popoldan v X. na vikend stike z očetom (nasprotnim udeležencem). Pravilno je pojasnilo, da ta opustitev predlagateljice sicer ni v korist mld. otrok (kot tudi ni v njihovo korist, da se nasprotni udeleženec vsak četrtek ne pripelje na tedenski stik v Y.), vendar ta okoliščina sama po sebi še ne izkazuje ogroženosti mld. otrok, zlasti z ozirom na to, da predlagateljica ne onemogoča stikov z mld. otroci v Y. in da ne brani, da bi nasprotni udeleženec za potrebe vikend stikov mld. otroke prevzemal v Y.
Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da okoliščina, da predlagateljica mld. otrok ne pripelje na vikend stike v X., glede na opisane okoliščine primera ne predstavlja razloga za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti mld. otrok, temveč razlog za vložitev predloga za izvršbo (končni sklep z dne 27. 12. 2023 namreč predstavlja izvršilni naslov glede stikov), česar pa se je po podatkih spisa nasprotni udeleženec že poslužil, Okrajno sodišče na Ptuju pa je dne 8. 5. 2024 izdalo sklep, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00079298
ZPP člen 5, 87, 87/3, 213, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potek postopka - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - pooblaščenec upravičen za zastopanje - Center za socialno delo (CSD) - postavitev skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Nasprotna udeleženka neutemeljeno navaja, da bi sodišče gotovo odločilo drugače, če sam sodni postopek ne bi trajal toliko časa ter, da je sodišče spregledalo želje nasprotne udeleženke in prvotno mnenje izvedenke. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je namreč sodišče upoštevalo še druge okoliščine. V skladu z 243. členom DZ sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in pod nadaljnjim pogojem, da je to v korist varovanca. V zadnji alineji 241. člena DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba, od katere ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče je v luči teh določb pravilno presojalo, ali je B. B. primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - primernost in sorazmernost ukrepa - nekonkretiziranost predloga
Ukrep po ZPND je namenjen temu, da se (med drugim) onemogoči psihično nasilje, tega pa z nekonkretizirano prepovedjo negativne indoktrinacije ni mogoče doseči. Takšen ukrep ni na mestu in bi bil neučinkovit oziroma ne gre za primeren ukrep v skladu z ZPND. Zaradi njegove splošnosti in nekonkretiziranosti je nenazadnje takšen ukrep tudi neizvršljiv, pri čemer pa je sodišče za kršitev zagrozilo nasprotni udeleženki z denarno kaznijo.
postopek za varstvo koristi otroka - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - stroški nepravdnega postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Četudi gre za nepravdni postopek in ni vezano na predlog - sodišče ne more urejati mimo predloga oziroma opisa razmerja. V skladu z določilom 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Brez izrecne zahteve, da se preživnina določi od dneva vložitve predloga dalje, sodišče nima podlage za sprejem takšnega sklepa.
Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse raznolike okoliščine primera. Mednje je moč uvrstiti premoženjsko stanje udeležencev, razloge za postopek, procesno racionalnost udeležencev oz. obseg stroškov, krivdo in druge razloge.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša nosita vsak svoje stroške postopke; skupne stroške postopka, kamor spadajo tudi nagrada in stroški izvedenca, pa krijeta po enakih delih.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2, 166, 166/1. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ukrep prepovedi približevanja - namen denarne kazni
Več kot štirimesečna prekinitev stikov in očetova manjša vključenost v skrb za hčerko v preteklosti narekujejo potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD. Namen teh je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter okrepitev čustvene navezanosti.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - nižji dokazni standard - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno mnenje - izvedensko mnenje - udeležba zagovornika otrokovih pravic
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zgolj dejstvo, da oče občasno pretirano uživa alkohol, samo po sebi še ne izkazuje, da je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20.
sprememba stikov - pravica do izjave - zahteva za povračilo stroškov - stroški postopka - odvetniška tarifa - višina stroškov
Dejstvo, da sodišče prve stopnje postopek vodi (tudi) po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti izdaja začasne odredbe (kar je pravica in tudi dolžnost sodišča v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok), ne vpliva na pravico stranke, da se v postopku izjavlja. Ne le pravica, temveč tudi dolžnost matere (predlagateljice) je, da poskrbi za pravice in koristi svojega otroka, kar vključuje tudi ustrezno aktivno nastopanje v postopku, kjer se odloča o pravicah in koristih otroka.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - predlog za izdajo začasne odredbe - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca osnovne šole - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje otroka
Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da se o okoliščini, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj starša nista sposobna sporazumeti, ampak mora biti v postopku verjetno izkazano tudi, da je otrok ogrožen (161. člen DZ).
skupno starševstvo - sprememba sodne poravnave - največja korist otroka
Utemeljitev, da mora sodišče v primeru nesoglasja staršev prepustiti otroka v varstvo in vzgojo samo enemu staršu, ni v skladu z Ustavo RS in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), še manj pa udejanji drugi odstavek 6. člena DZ, po katerem pripada starševska skrb skupaj obema staršema in jo izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena DZ).
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživljanje skupnih vikendov bistveno za kvalitetno preživljanje časa v družini
Tako je sodišče druge stopnje razdelilo tedne na parne in neparne. V parnem tednu ima mama hčerki 7 dni (ves teden od ponedeljka do nedelje), v neparnem pa ima mama hčerki v ponedeljek (do 18.00 ure), ko ju preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča in oče preživi s hčerkama do nedelje do 18.00 ure, ko ju preda mami na naslovu njenega stalnega prebivališča.
Hkrati pa lahko starša planirata prostočasne aktivnosti v času, ko sta pri njiju tudi v naprej. Mama ob ponedeljkih v neparnem tednu preda očetu hčerki na njegovem naslovu, tako da jima odpelje zraven vse stvari, ki jih potrebujeta pri očetu.
V zvezi z valorizacijo preživnine sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je le-ta v primeru preživnine zakonsko določena, razen če bi se starša dogovorila drugače.
Prav tako pa v zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je uveljavljanje otroškega dodatka in olajšave za vzdrževane člane predmet upravnega oziroma davčnega postopka.
Pravilna je tudi odločitev glede tega, da sodišče prve stopnje v določitev stalnega prebivališča za mld. otrok ni posegalo.
skupno starševstvo - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo
Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.
Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v X., ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na [...] narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na [...] počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.
DZ člen 141, 141/2, 157, 157/2, 161, 162. ZNP-1 člen 108.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - kraj izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - razširitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - obveznost starša na pripravo stikov
CSD je poudaril, da je za primeren psihosocialni razvoj mld. otroka nujna širitev stikov z očetom, saj stiki le enkrat tedensko v obsegu ene ure lahko povzročijo otrokovo odtujenost od očeta. Grožnja odtujitve pa izpolnjuje standard otrokove ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - odmera preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Na podlagi različnih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. točki obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela.