banke in hranilnice - začasna odredba - pogoji za izdajo - težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe in kot tak ločen pravni pojem, odvisen od okoliščin posameznega primera, mora tožeča stranka verjetno izkazati. Poleg višine škode, tudi če je ta visoka, morajo biti verjetno izkazane še kakšne druge okoliščine, npr. okoliščine, ki kažejo na motnje oz. ogroženost poslovanja hranilnice.
ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZZav člen 116.ZOR člen 154, 940.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - tuje vozilo - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja
Ne gre za odškodninsko zadevo z mednarodnim elementom, ker v času obstoja države SFRJ nobeno vozilo, ki je bilo registrirano na območju te države, ni bilo vozilo tuje registracije. Tudi druge ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo zakonske ali pogodbene obveznosti tožene stranke. Pri tožnikovem revizijskem utemeljevanju pasivne legitimacije toženega zavarovalnega biroja je pravno zmotno sklicevanje na analogno uporabo 116. člena ZZav, saj ni pravne praznine. Tožnikov primer je urejen z materialnopravnimi predpisi, na katerih veljavnost poznejše spremembe, ki so povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
Četudi je za izračun nadomestila za drugo polletje 1994 bila uporabljena vrednost točke, določena s sklepom mestne skupščine za leto 1993, s tem niso bile prizadete pravice tožeče stranke, ki je po zakonu in odloku zavezana k trajnemu plačilu nadomestila.
Če vročitev v skladu s 87. členom ZUP ni bila mogoča, je bila vročitev pravilno opravljena po 95. členu ZUP, če jo je uradna oseba, potem ko pošiljke stranka na domu ni hotela sprejeti, pribila na vhodna vrata in o tem napravila uradno zabeležko.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - darilo
Toženka je sporno stanovanje kupila z denarjem, ki ji ga je namensko za kupnino podaril sin. Čeprav ga je kupila še v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, sporno stanovanje ni postalo njuno skupno premoženje, ker njej podarjeni denar ni predstavljal skupnih, z delom pridobljenih sredstev obeh zakoncev.
Tožnik kot solastnik stroja ima določeno stvarnopravno varstvo po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
oziroma določene pravice po določbah Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, posebno po 112. in naslednjih členih ter 118. in naslednjih členih). Toda dejanskih podlag, ki bi omogočale presojo spora na podlagi stvarnopravnih podlag po pravilih pravdnega postopka, tožnik ni uveljavljal.
Če odločbe o podelitvi koncesije zaradi njene narave ni možno izvršiti, ni možna odložitev izvršitve takega akta, niti ni možno izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Brez verjetno izkazane potrebe (kot posebnega pogoja) tudi ni možno izdati takšne začasne odredbe po 2. odst. 69. čl. ZUS, ko bi začasna ureditev stanja pomenila zadržanje izvajanja celotne podeljene koncesije.
hišna preiskava - priči pri hišni preiskavi - policista kot priči - nedovoljeni dokazi
Ustava in ZKP ne določata, kdo ne sme biti priča pri hišni preiskavi in tudi ne, na kakšen način se priči določita (izbereta). Zato ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist.
Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz pridobljen pri hišni preiskavi nedovoljen dokaz v smislu 219.čl. ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - posredna prisila
Res je potrebno konkretna ravnanja državnega organa oziroma predstavnika oblasti presojati v okviru širše analize takratnih družbenih razmer. Vendar pa samo ugotovitve, kako so takratne splošne družbene razmere vplivale na odločitev posameznika skleniti pravni posel, ne zadostujejo. Za utemeljenost zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja je zato potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je prav v zvezi s sklenitvijo pravnega posla sploh obstajalo takšno ravnanje tedanjega državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla o prenosu upravičenčevega premoženja v državno lastnino.
pripor - sklep o priporu - utemeljen sum - dejansko vprašanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora - upravičen državni tožilec
Utemeljenost suma kot stopnja verjetnosti, potrebna za uvedbo preiskave in v nadaljevanju kazenskega postopka ob eventualno odrejenem priporu tudi pri odločanju o eventualnem podaljšanju ali odpravi pripora, je dejansko vprašanje, kar je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo z nadaljnjo oceno, da je stvar kontradiktornega postopka presojanje dokazov s stopnjo gotovosti.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ko glede na 4.odst. 420.čl. ZKP v napadenem sklepu ne gre niti za odreditev niti za podaljšanje pripora.
Po podatkih spisa gre v obravnavanem primeru za prevzem kazenskega pregona po pooblastilu generalnega državnega tožilca Republike Slovenije iz 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravi standard - višina denarne odškodnine
Pri uporabi pravnega standarda pravične odškodnine, kjer je treba subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati, je treba ugotovljeno stanje primerjati tudi z drugimi, podobnimi primeri v sodni praksi, ki je vpeta v obstoječe družbene razmere v obdobju, ko sodišče določa pravično odškodnino. S tem se uresničuje načelo enakosti ljudi pred zakonom, še posebej načelo enakega varstva človekovih pravic pred sodiščem, ki je zagotovljeno v 14. in 22.
členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91-I).
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka je ugotovila dejanske okoliščine v upravnem postopku, v nasprotju s spisom, saj se je tožeča stranka udeležila ustne obravnave 28.3.1995 in dne 21.4.1995 tudi podala izjavo, da gre v konkretnem primeru za nov, šele v letu 1972 zgrajen objekt na podržavljenem zemljišču.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialni predpis 25. čl. ZDen, ki govori o vračanju nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala. V 2. odstavku tega člena je določeno, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali vrne pod pogojem, da za razliko vrednosti plača odškodnino.
Tožena stranka pa je navedla, da ne more upoštevati znatnih vlaganj zavezanca v nepremičnino v smislu 25. čl. ZDen, ker gre po določilu tega člena za bistveno povečanje vrednosti celotne nepremičnine in ne samo za poslovne prostore zavezanca.
Sodišče je toženčev predlog zavrnilo s sklepom pod opr. št. I R 32/98 z dne 18.6.1998, ki je pravnomočen. Zato ponoven predlog ali dopolnitev predloga, kot je svojo vlogo naslovil toženec, ni dovoljen.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - paricijski rok - revizija - razveljavitev sodbe
Imetnik stanovanjske pravice na službenem stanovanju ima pravico, da uredi stanovanjske razmere na tak način, kot je primerno zanj in za njegovo družino, toda lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na kakršnem ima kupec stanovanjsko pravico. To stanovanje ima določeno tržno vrednost in tožena stranka utemeljeno zatrjuje, da je mogoče poseči v njeno premoženjsko pravico samo v tem obsegu. Ker sodišči prve in druge stopnje tega nista upoštevali, nista dovolj popolno ugotovili omejitve, do katere sega obveznost tožene stranke.
ZPP (1977) člen 10, 216, 216/1, 220, 332, 385, 385/3.
dokazi in izvajanje dokazov - dokazovanje - obseg dokazovanja
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka. Zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - kulturni spomenik - načelo materialne resnice
Tožena stranka tega določila (7. čl. ZUP) ni upoštevala in sploh ni ugotavljala dejanskih okoliščin glede povečane vrednosti nepremičnine, za katero vrnitev je zavezanec tožeča stranka.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok - (materialna) pravnomočnost sodbe - ponovno odločanje o pravnomočno razsojeni stvari (isti pravdni postopek)
Kadar sodišče vnovič odloči v okviru istega postopka o že razsojeni stvari, pritožbeno sodišče le razveljavi takšno odločbo in ne zavrže tožbe.
Ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje je potrebno upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev. Skratka, niso pomembni le podatki oziroma ugotovitve o obstoječem premoženjskem stanju zavezanca, marveč tudi njegove realne pridobitne možnosti. Le-teh pa ni vselej nujno ugotavljati s poizvedbami in pritegnitvijo izvedenca in drugimi podobnimi dokazi, marveč jih je mogoče upoštevati že na podlagi splošno znanih relevantnih dejstev.