Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi URS in ZOR zaščitili tožnikovo pravico do telesne in duševne integritete in se prepričali, da je tožnik, kljub lahki telesni poškodbi, vendarle trpel in bo trpel tako intenzivne in dolgotrajne telesne in duševne bolečine, da mu pripada tolažba v obliki denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri določanju pravnega standarda pravične odškodnine pa je sodišče prve stopnje nekoliko precenilo objektivno raven tožnikovih telesnih bolečin in nevšečnosti, ki jih je trpel med zdravljenjem, zato je pritožbeno sodišče utemeljeno znižalo odškodnino.
upravičenci do denacionalizacije - člen 3/1-29 ZDen - ustrezno nadomestno zemljišče
Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine v skupni izmeri 12.339 m2 ocenjene za 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjeno na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.
Stroškovna odločba ne predstavlja sklepa (končne narave), s katerim bi se postopek glede spora o glavni stvari končal.
Po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP pa se sme vložiti revizija le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Iz navedenega tako izhaja, da toženkina revizija napada odločbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (prvi in četrti odstavek 400. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 375, 375/1, 394, 394/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - vrnitev štipendije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo nevedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 330, 392, 393. ZDSS člen 21, 21/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vmesna sodba - sklep o stroških postopka - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
Sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, ne predstavlja primernega izvršilnega naslova. Vendar velja taka sodba po sedanji sodni praksi za vmesno odločbo (330. člen ZPP), kar pomeni, da je odločeno o temelju, višina pa je lahko predmet drugega postopka. Taka obrazložitev ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1. ZDR (1990) člen 88, 89.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti - kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje
Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve disciplinske obveznosti iz 1. točke 1. odstavka 45. člena ZZDO pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodno vprašanje, saj v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba tega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela
Delavec je glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja, to je nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Pomembno je, da gre za objektivno potrebo organizacije, ki za razliko od razporeditve po določbi 23. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ne vsebuje subjektivnega elementa - pomanjkanja znanja in zmožnosti delavca. Prav zato je nujno, da so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, opredeljene in konkretizirane v razporeditvenem aktu.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinski postopek - vezanost na pravno kvalifikacijo v vloženi zahtevi - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
Ker disciplinski organi niso vezani na pravno kvalifikacijo v vloženi zahtevi, ampak samo na opis dejanja, ni sprejemljiv revizijski očitek, da sta disciplinski komisiji, nato pa tudi obe nižji sodišči, spoznali tožnika za odgovornega kršitve delovne obveznosti mimo zahteve direktorja, kar naj bi tudi pomenilo zmotno uporabo materialnega prava. Ko je bilo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, ocenjeno, da gre v tožnikovem primeru za neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti po 14. točki 20. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti, je bila pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, da je že prvostopenjski disciplinski organ, ki je prav tako ugotovil hujšo kršitev delovnih obveznosti po tej točki, imel pravno podlago za izrek takega ukrepa, kot je preklic pogojnega disciplinskega prenehanja delovnega razmerja (to je omogočal 29. člen pravilnika). Čeprav je bilo v sodnem postopku sicer ugotovljeno, da revident ni sodeloval pri dejanskem prehodu sodelavca v tovarniške prostore preko ograje, je že storitev ugotovljene kršitve delovnih obveznosti, ki vsebinsko izhaja iz direktorjeve zahteve, taka, da je opravičila izrečeni ukrep. Zato ob upoštevanju dejanskih ugotovitev nižjih sodišč v postopku, revizijsko sodišče ponovno ugotavlja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da zato ni mogoče slediti revizijski navedbi glede zmotne uporabe materialnega prava.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 89. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 370, 370/1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - kvalifikatorne okoliščine - hujša kršitev delovnih obveznost
Posebne okoliščine po 89. členu ZDR niso bile ugotovljene, zato bi lahko sodišče druge stopnje ravnalo po prvem odstavku 370. člena ZPP. Ker ni uporabilo nobene od tam navedenih možnosti, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 370. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP.
Posebne okoliščine iz 89. člena ZDR so - v zvezi s 4. členom Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca - dejanska podlaga za ugotavljanje resnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Če sodišče prve stopnje teh okoliščin ni preverjalo, je bilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabljeno materialno pravo.
ZPPSL člen 51, 51/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-12, 106, 106/1, 106/2.
prenehanje delovnega razmerja - pravno varstvo - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - začetek postopka prisilne poravnave - narava odločbe o prenehanju delovnega razmerja
Odločba izdana na podlagi 1. odst. 51. čl. ZPPSL je o prenehanju delovnega razmerja po svojih pravnih lastnostih in učinkih enaka drugim odločitvam o prenehanju delovnega razmerja brez delavčevega pristanka in po svoji naravi predstavlja sklep iz 12. točke 1.
odstavka 100. člena ZDR. Zato mora biti delavcu zagotovljena enaka pravica do pravnega varstva, določena v zakonu kot v drugih primerih. Njegov ugovor pa ima na podlagi 1. odstavka 106. člena ZDR odložilni (suspenzivni) učinek, saj ni kot izjema določen niti v 2. odstavku 106. člena ZDR, niti v določbah ZPPSL.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30880
ZVD člen 46. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 12. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 375, 375/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - deljena odgovornost - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi 46. člena Zakona o varstvu pri delu je v 12. členu Pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih predmetov (Uradni list SFRJ, št. 40/61) predpisana pri obdelavi kratkih in ozkih kosov lesa uporaba pomožne naprave, s katero se ti potiskajo in držijo. Ugotovitev okoliščine, ali je tožnik pri žaganju manjšega kosa lesa na krožni žagi uporabljal pomožno napravo, je bistvenega pomena za ugotovitev obstoja vzročne zveze in s tem za ugotovitev ali je dana njegova soodgovornost za nastalo posledico. Ker sodišče druge stopnje v zvezi s tem ni odgovorilo na navedbe v pritožbi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 375. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).
ZPre člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 8, 8/1, 10, 10/1-1, 10/1-2, 11, 11/5, 80, 82, 83.ZLPP člen 18.
lastninsko preoblikovanje podjetij - predmet odkupa - javna prodaja delnic - javna ponudba za odkup delnic - odmena za odkupljene delnice - nadomestni vrednostni papirji
Določbe ZPre se uporabljajo tudi za vse delnice posameznega izdajatelja, izdane na podlagi ZLPP, če je izdajatelj kot enega od načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic (ali pridobil dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo), čeprav velja sicer za del delnic še prepoved prenosa po določbah ZLPP.
Predmet odkupa po določbah ZPre so lahko tudi delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi delnice, s katerimi se na njem ne trguje.
Kot odmeno za delnice, odkupljene na podlagi javne ponudbe za njihov odkup, ponudi lahko ponudnik tudi nadomestne vrednostne papirje in sicer že izdane delnice ali obveznice katerega koli izdajatelja, če so že uvrščene v borzno kotacijo ali pa delnice oziroma obveznice, ki jih bo v bodoče sam izdal.
ZZZDR člen 51, 51/1, 52/2. ZOR člen 388. ZPP-77 člen 191, 191/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - objektivna sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe
Prihranki iz zaslužka za delo v času trajanja zakonske zveze tudi spadajo v skupno premoženje zakoncev. Okoliščina, da je šlo za zaposlitev v tujini, ob nespornem času tega dela in dejstvu, da je zakonska in življenjska skupnost takrat še obstajala, ne more pripeljati do drugačne odločitve.
Prodaja spornega avtomobila brez vednosti in soglasja toženke je bila v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR. Zato mora toženec tožnici plačati polovico vrednosti skupnega avtomobila, prodanega brez njenega soglasja.
Okoliščina, ki jo zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da sta imeli navedeni priči pred zaslišanjem možnost medsebojnega dogovarjanja, ne pomeni, da pomenita izpovedbi prič nedovoljen dokaz, pač pa bo tudi izpovedba teh dveh prič, kakor tudi ostalega dokaznega gradiva, predmet dokazne ocene.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obd. R.K., ko trdi, da bi bila ponovitvena nevarnost odpravljena z milejšim ukrepom, to je s hišnim priporom, le drugače ocenjuje okoliščine, na podlagi katerih se je sodišče odločilo za odreditev pripora. S takim izvajanjem torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pripor - predlog za podaljšanje pripora - odgovor na predlog - sklep o podaljšanju pripora
Preiskovalni sodnik mora najmanj tri dni pred iztekom pripora seznaniti obdolženca in zagovornika o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer pa le od obdolženca in zagovornika zavisi, ali se bosta izjavila o navedbah v predlogu. Ni sicer odveč, če preiskovalni sodnik obdolženca in zagovornika, ki je sicer prava vešča oseba, pouči o tem, da se lahko o predlogu izjavita, vendar v primeru, če tega ne stori, ne gre za kršitev določila 2.odst. 205.čl. ZKP.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - zaseg predmetov - povrnitev gmotne škode
Odgovornost za škodo, nastalo zaradi kazenskega postopka in kakršna naj bi bila preostala v tem postopku še sporna premoženjska škoda, pa so mimo Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 172 in dr.)
urejali še tedaj veljavni ustavi (bivše federacije to je zvezna v členu 199. in republiška, v členu 248) ter Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 28/80 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom organov pregona) in Zakon o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77 - člen 70 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika). Odgovornost države za tako škodo je temeljila na načelih o odgovornosti za drugega ter je bila država, to je toženka lahko odgovorna le za krivdno ravnanje svojih delavcev. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je bil tožnikov devizni znesek 5.000 DEM zasežen v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil oproščen obtožbe. Glavnica je bila tožniku vrnjena takoj po končanem kazenskem postopku. Sporno škodo naj bi predstavljale le izgubljene obresti od navedene glavnice, ki bi jih tožnik dobil, če glavnica ne bi bila zasežena v času od 17.6. do 4.11.1986. Ker pa sodišči nižjih stopenj nista ugotovili protipravnega ravnanja delavcev organov za notranje zadeve ali pa sodišča, sta obravnavani del odškodninskega zahtevka tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zavrnili.