dolžnost staršev preživljati otroka - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje
Upravičeni razlogi za začasno prekinitev sicer uspešnega študija, kot sta na primer bolezen ali nosečnost, nimajo za posledico presoje, da ne gre za redno šolanje v smislu 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem ZZZDR). Zato tožnica zaradi prekinitve študija ob porodu ni izgubila pravice do preživljanja po prvem odstavku 123. člena ZZZDR.
ZOR člen 299, 299/1, 300, 899, 899/2, 934, 939. ZBH člen 77, 77/1, 78, 78/2, 78/3.ZAZV člen 4, 12. ZBS člen 1, 1/2.
prenehanje obveznosti - zavarovanje terjatev - zavarovanje - izpolnitev s subrogacijo - bančni depoziti - izključitev nekaterih zavarovanj
Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena.
Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita druga proti drugi.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/1, 205/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora na predlog preiskovalnega sodnika - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora
Senat okrožnega sodišča je po enomesečnem priporu na predlog preiskovalnega sodnika izdal sklep o podaljšanju pripora. Kljub pritožbi zoper njega in razveljavitvi navedenega sklepa obdolženec ni bil nezakonito v priporu, saj po določbi 2.odst. 205.čl. ZKP pritožba zoper sklep senata ne zadrži njegove izvršitve.
V primeru razveljavitve sklepa o podaljšanju pripora, ko je obdolženec v priporu, mora sodišče tako kot ob odreditvi pripora ob uporabi smiselne razlage 2.odst. 20.čl. Ustave najkasneje v 24 urah ponovno odločiti o predlogu za podaljšanje pripora in če pripor podaljša, sklep v okviru 24 urnega roka tudi vročiti obdolžencu.
Po določbah SZ obstaja dolžnost sklenitve najemne pogodbe, zakon pa predpisuje tudi obvezne sestavine te pogodbe (41. člen SZ). Določitev višine, načina in rokov plačevanja najemnine, je le ena od številnih obveznih sestavin najemne pogodbe. Zato s plačevanjem najemnine (tedaj z določitvijo le ene od obveznih sestavin najemne pogodbe) še ne more priti do konvalidacije najemne pogodbe.
V ponujeni najemni pogodbi tožeča stranka ni spoštovala določb SZ, saj je toženim strankam, ki imajo pravico do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, ponujala sklenitev najemne pogodbe le za določen čas in sicer le za obdobje enega leta. Na tako zoženje pravic, ki jih imajo po SZ, in na omejitev pravice do uporabe stanovanja le na leto dni, pa tožene stranke niso bile dolžne pristati. Do nesklenitve najemne pogodbe je tedaj prišlo zaradi okoliščin na strani tožeče stranke.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 60, 336, 336-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 14.
zagovornik - obvezna obramba
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni imel posebnih določb o obvezni obrambi z zagovornikom na glavni obravnavi glede na težo kaznivega dejanja oz. predpisano kazen. Zato so se, po presoji Vrhovnega sodišča, morala uporabljati pravna pravila paragrafa 60 Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije, ki je določal obvezno obrambo z zagovornikom, čim je bila uvedena preiskava ali vložena neposredna obtožnica za vsa kazniva dejanja, za katera je bila v zakonu predpisana kazen "robije ali zatočenja nad pet let".
Tožeča stranka je z lastninsko tožbo (37. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) zahtevala od tožene stranke vrnitev v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari in plačilo odškodnine. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožena stranka ne poseduje nobene od v tožbenem zahtevku navedenih premičnih stvari, tožeči stranki pa tudi ni uspelo dokazati, da naj bi tožena stranka poškodovala ali uničila kakšno premično stvar, ki naj bi bila last tožeče stranke. Vindikacijski in odškodninski zahtevek tožeče stranke, ki sta bila naperjena proti toženi stranki, sta bila zato materialnopravno pravilno zavrnjena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil pod močnim vplivom alkohola ter na mah, izzvan z grobimi žalitvami oškodovanke, zagovornik obdolženca skuša prikazati drugačno dejansko stanje storjenega kaznivega dejanja. Iz tega razloga pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Ker v času sojenja ni bilo posebnega zakona o kaznivih dejanjih zoper javni red in mir, so bile z veljavnimi predpisi kazenskega prava očitno mišljene določbe Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki so se uporabljale kot pravna pravila.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obs. skuša prikazati, da čekov, katere je izpolnil, ni vnovčil. S tem uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - organ, pristojen za odločanje v ugovornem postopku - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe
Določbe 274. člena zakona o gospodarskih družbah ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem (v ta sklop sodijo tudi kadrovska vprašanja) gospodarske družbe, saj je za to pristojna uprava družbe. Ker je v drugem odstavku 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določeno, da ugovor zoper sklepe, ki jih organi delodajalca sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, delavec vloži pri organu, ki ga določi splošni akt oziroma kolektivna pogodba in ker delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah nista usklajeni, bi lahko bil v statutu delniške družbe kot pristojen organ določen, čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe, nadzorni svet (2. točka 184. člena ZGD). S tem nadzornemu svetu ne bi bile dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker nadzorni svet teh pristojnosti ne more imeti, pač pa (ozko tolmačeno) samo pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu gospodarske družbe. To pa pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti ali je nadzorni svet bil pristojen za odločanje v ugovornem postopku.
delovno razmerje pri delodajalcu -prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežek
Če ni bila opravljena primerjava med tožnico in njeno sodelavko, da bi se ugotovilo, katera je ob upoštevanju določenih kriterijev tista, ki ji bo delovno razmerje prenehalo kot trajno presežni delavki, zadošča za ugotovitev, da postopek ni bil zakonit.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - posebne okoliščine
V kolektivni pogodbi delodajalca je določeno, da je treba disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreči, če delavec prihaja na delo v vinjenem stanju. Ker je izrek navedenega ukrepa v aktih delodajalca obvezno določen, ugotavljanje posebnih okoliščin po 89. členu ZDR ni potrebno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 254/2-13. Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti člen 31, 31-17, 31-21.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj v tožničinem primeru ni šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravičen revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZPPSL člen 102, 102-5, 137, 137/1, 144. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - čas nastanka škode - prijava terjatve v stečajnem postopku
Samo v primeru, da bi zatrjevana škoda tožniku nastala po začetku stečajnega postopka, bi bil upravičen zahtevati plačilo odškodnine s tožbo. Ker pa je tožniku zatrjevana škoda nastala pred začetkom stečaja tožene stranke oziroma v okviru zakonskega roka iz 1.
odstavka 137. člena ZPPSL, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo na plačilo odškodnine, vloženo proti stečajnemu dolžniku po uvedbi stečaja, utemeljeno zavrglo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev (102., 137., 144. člen ZPPSL).
sodba na podlagi pripoznave - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave odločeno o tožbenem zahtevku, katerega vrednost ne presega 80.000,00 SIT (drugi odstavek 382. člena ZPP), revizija ni dovoljena in jo je treba zavreči tudi v primeru, če je tožnik postavil tudi druge zahtevke (vrnitev na delo, plačilo razlike plače za čas čakanja na delo).
Predmet revizije je le zahtevek, ki je bil pripoznan.
Pravdni stranki v sodni poravnavi nista precizirali ali gre zahtevek iz naslova vlaganj ali dela, niti ga nista določili po višini. Ob takem stanju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tedaj Z. J. sicer pripoznal obstoj določenih pravic, toda pravne podlage in zneska terjatve ni konkretiziral. Zaradi tega obligacijska terjatev ni nastala in njenega zapisa ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki bi bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem dne 22.6.1989. Zato zanjo tudi ni mogoče uporabiti določila 379. člena ZOR o 10 letnem zastaralnem roku.
Ker gre po tožničinem zatrjevanju za civilno delitev stvari, ki je skupno premoženje, gre za stvarnopravni zahtevek, ki ne zastara.
Če bi tožeča stranka želela uveljavljati ničnost navideznega posla in veljavnost prikritega posla ter sklenitev prodajne pogodbe z njo, bi morala tožiti obe stranki te pogodbe.
V pravnem redu Republike Slovenije fiduciarni posli niso posebej urejeni. Vendar pa glede na pretežno dispozitivno naravo obligacijskih norm ni razlogov, da posamezni med njimi ne bi bili veljavni. Teorija zagovarja dovoljenost fiduciarnih poslov "cum amico contracta".
Fiduciarni posli niso simulirani posli. Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last, pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla. V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe, ki jo je sklenil s fiduciarnim lastnikom, na podlagi katere bo ta potem stvar izročil nazaj.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - stanovanjska pravica na drugem stanovanju - sočasnost odločanja o tožbenih zahtevkih
Toženec pravilno opozarja na sočasnost tožbenih zahtevkov, ki jo je sodišče po ustaljeni sodni praksi vedno upoštevalo v primeru, ko stanovanjska pravica na kakem prejšnjem stanovanju zaradi nezakonite vselitve v novo stanovanje ni prenehala.
Če bosta sodišči prve in druge stopnje v postopku, ki se bo nadaljeval zaradi podrejenih tožbenih zahtevkov iz nasprotne tožbe, ugotovili, da je imel toženec stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, bo njegova zahteva po sočasni izročitvi drugega stanovanja utemeljena, če je šlo za morebitno bodočo pravico, pa ne.