povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti
Vsak lahko zahteva povrnitev nastale škode, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninskega t.j. civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi morajo biti izpolnjeni kumulativno in so: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
povzročitev škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - medicinska napaka - komplikacije pri medicinskem posegu - vzročna zveza - - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - zaslišanje izvedenca
Ugotovljeno je bilo, da je pretrgana vzročna zveza med nastalo posledico in ravnanjem (domnevnega) poškodovalca. Manjka torej eden temeljnih pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Sodišče ni dolžno zaslišati izvedenca, ki mu je naložilo izdelavo pisnega mnenja, čeprav to seveda lahko stori. Načelno sicer velja, da se dokazi izvajajo neposredno na ustni glavni obravnavi.
ZOR člen 600, 623, 623/1, 623/2.URS člen 11, 14, 22. ZPP (1977) člen 6, 93, 93/1, 102,103, 104, 105, 222, 222/2, 251, 251/4.
enako varstvo pravic - jezik v postopku - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbene cene) - akontacija plačila
Ker je sodišče upoštevalo kot datum akontacije marec 1991 in ne pomladi 1992, je uporabilo različne tečajne vrednosti in ni primerjalo prave vrednosti akontacije in dolžnega plačila. Zato ni moglo pravilno uporabiti določila 600. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem je tožena stranka dolžna plačati opravljeno delo. Poleg tega sodišče ni pojasnilo, kako je preračunani znesek primerjalo s cenami, ki jih je navedel izvedenec glede na januar 1992, in tudi ne, zakaj se je odločilo za uporabo drugega odstavka 623. člena, in ne prvega odstavka tega člena.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta je označena v točkah
Tožnik bi moral po določilu drugega odstavka 186. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta in če bi ta presegala določen znesek, bi s tem zagotovil pravico do revizije. V danem primeru tožnik tega ni storil. Navedel je sicer neke točke, toda v točkah (po analogiji taksne ali odvetniške tarife) označena vrednost spora pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. To pa ima za posledico nedovoljenost revizije (glej pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994). Če bi si tedaj toženec hotel zagotoviti pravico do revizije, bi moral zahtevati, da sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta po določilu tretjega odstavka 40. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Ker v Zakonu o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) v zvezi z revizijo ni nobenih določb, je treba uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena. Zaradi tega jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
preživljanje otroka - preživnina po prenehanju zunajzakonske skupnosti - višina preživnine - koristi otroka - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine
Nekatere izdatke za vsakodnevno preživljanje otrok, katerih narava to dopušča, je potrebno natančno ugotoviti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov.
Po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP je revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan.
Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
pogodbe o plovbnem zavarovanju - zavarovanje čolna - zavarovalna vsota - ugotovitev vrednosti plovila - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZPNP pozna tri oblike vrednosti: (1) vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici, (2) vrednost, ki jo predstavlja zavarovalna vsota in (3)
dejansko vrednost plovila. Enake oblike vrednosti poznajo tudi splošni pogoji za zavarovanje čolnov in jadrnic, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da sporazumno določena vrednost v zavarovalni pogodbi ali polici, ne odgovarja pojmu zavarovalne vsote oziroma dejanske vrednosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - delovno dovoljenje oz. poslovni vizum
Veljavnost delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma je časovno omejena in je zato zaradi določb Zakona o zaposlovanju tujcev vsaka vnovična pridobitev delovnega dovoljenja oz. poslovnega vizuma negotova, s tem pa je negotova tudi trajna materialna eksistenca iz naslova takšne zaposlitve.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka, ker je po določbi 1. odst. 242. čl. ZUP odločbo organa prve stopnje le odpravila in s tem stvari sama ni rešila.
Dejstvo, da je upnica žena sodnika, ki opravlja sodno funkcijo pri sodišču, ki bi moralo odločiti o vloženem pravnem sredstvu, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP/77. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo.
pripor - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - načelo pomoči prava neuki stranki
V zvezi s stališčem obtoženčeve zagovornice v pritožbi, da bi moralo sodišče obtoženčevi zagovornici povedati, kako naj obtoženec v priporu dokaže neobstoj ponovitvene nevarnosti, je pravilno stališče višjega sodišča, da tega ni dolžno storiti.
ZS člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 47, 47/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 124, 124/2-2.ZSS člen 26, 49, 49/2.
uvrstitev v plačilni razred
Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.
V obravnavani zadevi v dosedanji fazi postopka vloga intervenienta še ni bila vročena pravdnima strankama, pa tudi sodišče samo se o predlogu še ni izreklo. Zato v tej fazi postopka ni intervencijskega spora, zaradi česar dejstvo, da je predlagala intervencijo v tuji pravdi oseba, ki opravlja delo strojepiske pri sodišču, ki pravdno zadevo obravnava, ne predstavlja tehtnega razloga iz 68. člena ZPP/77 za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
URS člen 35, 39. ZPP (1977) člen 12, 12/3.ZOR člen 200.
povrnitev škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - vezanost civilnega sodišča na poravnavo v kazenskem postopku
Druga toženka je le poročala o izjavah drugih, ne da bi pri tem navajala lastni komentar, v katerem bi tudi sama poudarila sporno vrednostno sodbo. Reportaža (poročanje o nekem dogodku) se sme omejiti samo na tisti dogodek, kateremu je namenjena oz. ki ga prikazuje. Ne ustava ne Kodeks novinarske etike, pa tudi ne Zakon o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) ne zavezujeta ne novinarja ne ustrezne TV postaje, da morata vedno prikazati vse možne odmeve oz. vsa stališča vseh vpletenih strani o prikazanem dogodku. Za odgovornost toženih strank zato ni pravno odločilno, ali je bila izjava za tožnika objektivno žaljiva ali ne.
Eno od meril, ki je pomembno, ko konkurirata pravica do obveščanja s pravico do časti in dobrega imena, je tudi status posameznika, ki se na svojo osebno pravico sklicuje. Prav ima sodišče druge stopnje, da mora direktor ene izmed v spor vpletenih strani prenesti več negativnih vrednostnih kritik, kot navaden posameznik.
Kazenska poravnava ni odločba, na katero bi bilo civilno sodišče lahko vezano (3. odstavek 12. člena ZPP).
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nove metode identifikacije oseb pri ugotavljanju očetovstva kot nov dokaz - analiza DNA
Tožeča stranka je sama spremljala strokovno literaturo in v njej zasledila tudi analizo DNA. Po njenem razumevanju te analize je bila res že v prejšnjem postopku prepričana, da bi bil rezultat te analize drugačen od rezultatov, ki so jih dale analize, ki so bile izvedene v sodnem postopku. To vedenje tožeče stranke o obstoju nove metode in njeni uporabnosti v očetovskih sporih pa po presoji revizijskega sodišča ni predstavljalo pravno upoštevnega novega dejstva v smislu 9. točke 421. člena ZPP/77 vse dotlej, dokler ni tožeča stranka šele v obnovitvenem postopku na naroku dne 14.4.1997 prejela znanstveno potrditev njenih zatrjevanj, da je z analizo DNA res mogoče ovreči rezultate vseh prejšnjih preiskav. V strokovnem mnenju doc. dr.
Jožeta Balažica z dne 14.4.1997 so tedaj brez dvoma navedena nova dejstva, ki tožeči stranki in sodišču pred tem datumom niso bila znana. Pogoji za dovolitev obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP/77 so zato izpolnjeni.