ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 200/1, 200/2. ZPP-77 člen 12, 12/3.
vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Revizijsko sodišče se strinja s presojo obeh sodišč, da je toženec kot voznik osebnega avtomobila tožniku kot pešcu objektivno odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, ker je motorno vozilo v takem razmerju nevarna stvar.
Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka k nastanku škode pravilno uporabili materialnopravno določbo tretjega odstavka 177. člena ZOR. Kljub ugotovitvi o obstoju objektivne odgovornosti toženca sta pravilno ugotavljali in ugotovili tudi njegovo krivdno ravnanje oziroma njegove kršitve cestnoprometnih predpisov. Prometno nesrečo so povzročile napake obeh udeležencev, zato ni mogoče deleža oškodovanca ugotoviti iztrgano iz celote dogajanja.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
Policisti so dolžni ukrepati v primeru prometne nesreče, toda pri tem morajo ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru.
denacionalizacija - sklenitev darilne pogodbe - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje
Revolucionarno nasilje kot družbeni pojav v konkretnih pojavnih oblikah lahko podlaga za uporabo določbe 5. člena ZDen.
Splošne razmere v kritičnem času, ko je politična klima (posebej na obravnavanem območju) ustvarjala pogoje za podržavljenje zemlje, je pomemben element pri opredeljevanju pogojev za denacionalizacijo po 5. členu ZDen. To pa ne izključuje dolžnosti sodišča, da mimo splošnih razmer ugotovi tudi konkretne okoliščine, ki slede iz same formulacije 5. člena ZDen.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 375, 385, 385/3, 386.
skupno premoženje zakoncev - revizija - razlogi za revizijo - meje revizijskega preizkusa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dokazovanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
Za izrek ničnosti ne zadošča pavšalno navajanje in citiranje nacionalizacijskih odločb ter utemeljevanje upravnega organa, da je denacionalizacijska odločba nična, ker je prejšnjim lastnikom bil vrnjen v last tudi tisti del nepremičnine, ki ni bil nacionaliziran.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - preživnina za otroka - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Ob pravilni opredelitvi preživninskega razmerja glede mladoletnega otroka je torej besede iz 79. člena ZZZDR "vsak izmed staršev..." razumeti tako, da tisti roditelj, pri katerem otrok ne živi, lahko zahteva prilagoditev preživnine spremenjenim razmeram (znižanje ali ustavitev), oziroma da lahko to zahteva vsak izmed staršev, kadar je otrok dodeljen tretji osebi ali zavodu, ne pa, da lahko namesto otroka v svojem imenu vloži tožbo za zvišanje preživnine tisti roditelj, pri katerem otrok živi.
Dejstvo, da sta dva od treh sodnikov izločena od reševanja v tej pravdni zadevi, tretji sodnik pa je z letnim razporedom dela razporejen na druga področja, po oceni vrhovnega sodišča tudi ob zatrjevani preobremenjenosti tega sodnika ne sodi med razloge iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - denarna odškodnina
Po razlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZOR je nevarna tista dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera. Le ob teh ugotovitvah je možno uporabiti določbo 173. člena ZOR o objektivni odgovornosti po načelu vzročnosti. Umivanje pod tuši, čeprav skupinsko, in vračanje po mokrih tleh v garderobo ne pomeni večje nevarnosti. Nevarnost v pogojih konkretnega umivanja ne odstopa od povprečja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30921
ZPP (1977) člen 5, 393.ZPIZ člen 27, 28.
načelo kontradiktornosti - sodni postopek - pravice iz invalidskega zavarovanja - pridobitev in odmera pravic
V socialnih postopkih sodišče nima nobene možnosti, da bi na obravnavah ali drugače v postopku lahko zahtevalo sodelovanje strank. Sodišče je dolžno na podlagi določb 5. člena ZPP dati vsaki stranki možnost, da se o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke izjavi, stranka pa sama presodi, ali bo svojo pravico uveljavila ali ne. Ker je tožena stranka bila pravilno obveščena o vseh vlogah revidenta, prav tako pa je bila pravilno vabljena na vse naroke, ni sprejemljiva revidentova graja glede postopkovnih kršitev načela kontradiktornosti.
ZPP člen 114, 114/3, 216, 216/4, 385, 385/1, 385/1-2, 393.
sodni postopek - umik tožbe - pooblastilo - vabilo na narok - opozorilo na zakonite posledice izostanka - izredna pravna sredstva - revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga, niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - pravnomočnost sodbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o razrešitvi z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in o razporeditvi na drugo delovno mesto. Tožnik se zoper ta del sodbe ni pritožil.
Ugodilo pa je zahtevku na plačilo razlike plače in na plačilo odpravnine. Sodišče druge stopnje je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.
Po načelih o formalni in materialni pravnomočnosti (333. člen ZPP/77) pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče. Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da tožnik ni bil nezakonito razrešen z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in ker je bil zakonito razporejen na drugo delovno mesto, nima pravice do razlike plače (delovno mesto s posebnimi pooblastili - delovno mesto, na katerega je bil razporejen) in tudi ne do odpravnine in drugih denarnih terjatev, ki bi naj izvirale iz nezakonitih odločitev tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca
Niti pometanje niti izvlek kabla ne pomeni dejavnosti, iz katere izvira večja nevarnost, zato po mnenju revizijskega sodišča za povzročeno škodo ni mogoče ugotavljati objektivne odgovornosti tožene stranke. Glede krivdne odgovornosti pa tudi revizijsko sodišče v celoti soglaša z mnenjem nižjih sodišč. Pri tako enostavnem delu, kot je pometanje, toženi stranki ni mogoče očitati krivde za nastalo škodo. Izvlek kabla, ki ga za potrebe čiščenja niti ni bilo treba izvleči, je bil povsem neprimeren, do tožnikove poškodbe pa je prišlo zgolj samo zaradi tega. Zato ni mogoče zaključevati, da je tožniku škodo povzročila tožena stranka, to pa pomeni, da mu tudi ni dolžna nastale škode povrniti.
revizija - revizijski razlogi - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - delovno razmerje pri delodajalcu
Revizijski ugovori, ki se nanašajo na postopek pred sodiščem prve stopnje, so ugovori morebitnih relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jih morala revidentka uveljavljati v pritožbenem postopku. Ker je tožeča stranka vlagala pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje samo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (vendar tudi to ne glede vodenja postopka pred organi tožene stranke), ugovorov, ki jih ima v zvezi s prvostopenjskim postopkom in zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, v reviziji ne more več uveljavljati (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - opravičljiva zmota
Tožnica kot nekvalificirana delavka, se je mogla in smela ravnati po navodilih izbrane zdravnice, da je njena odsotnost z dela upravičena, zlasti ob dejstvu, ker je pred tem prestala operativni poseg, ki je terjal dolgotrajno zdravljenje. Ravnanje tožnice je bilo zato opravičljivo, saj ji zaradi navedenih okoliščin ni mogoče očitati nepazljivosti, malomarnosti ali premajhne skrbnosti.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a. ZDR (1990) člen 36h, 36h/2. ZPP (1977) člen 393.
dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - obstoj nujnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja
Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) v točki a. drugega odstavka 9. člena določa, da je dokazno breme, da obstaja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 58, 58/2. ZPP (1977) člen 393.
načelo zakonitosti - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če delodajalec z avtonomno normo ni določil in oblikoval disciplinske kršitve kot posebno hude, za katero bi bil obvezen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa, niti v predhodnem postopku ni bil ugotovljen obstoj hujših posledic, delavcu ni mogoče izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
delegacija pristojnosti glede sojenja na prvi stopnji - razlogi za delegacijo - pristranskost sodnika višjega sodišča - sporazum o pristojnosti
Tehten razlog za delegacijo ni ugovor, da bo sodnik pritožbenega sodišča pristranski, če se zahteva delegacija prvostopnega sodišča.
Pogoj iz 67. člena ZPP/99 "če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek" zajema objektivne okoliščine (npr. na območju drugega sodišča se nahajajo materialni dokazi ali priče, sodišče je zaradi boljših prometnih zvez bolj dostopno itd.), pogoj "drugi tehtni razlogi" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso identične s sporom samim med strankama, temveč vplivajo nanj od zunaj.
Stranki se pod pogoji iz 69. člena ZPP lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji stvarno pristojno sodišče, ki sicer ni krajevno pristojno. Vendar lahko to storita le pred pravdo. Če bi stranki predlagali, tako kot sta to storili v svojih predlogih za delegacijo, različna sodišča (toženka z območja Višjega sodišča v Ljubljani, tožnik pa Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ali Mariboru), takšnega dogovora ne bi bilo mogoče šteti za sporazum o pristojnosti.
ZGD člen 50, 55, 58, 58-2A, 67, 451, 451/2. Kontni okvir za gospodarske družbe konto 94. Slovenski računovodski standardi številka točka 8, 8-8, 24-1. ZRev člen 5, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - nominalno povečanje osnovnega kapitala z revalorizacijskim popravkom - revalorizacijske rezerve
Ni pomisleka proti temu, da se nominalno v registru poveča osnovni kapital (ki je tisti del celotnega kapitala, ki so ga vpisali oz. vplačali delničarji) tudi na račun revalorizacije, ki se izvede z oblikovanjem revalorizacijskega popravka. Če bi se revalorizacija ne izvedla, bi se s tem avtomatično povečal čisti dobiček, ki bi se kot nerazporejen lahko uporabil tudi za povečanje osnovnega kapitala. Pri tem pripada povečana vrednost kapitala posameznim družbenikom v razmerju njihovih deležev v osnovnem kapitalu; to razmerje se z povečanjem osnovnega kapitala ne poruši.