ZUreP-1 člen 92, 93, 98, 98/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - konkretna javna korist - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Za preveritev, ali obstaja konkretna javna korist za razlastitev, ni bila potrebna postavitev izvedenca cestno prometne in urbanistične stroke, saj je upravni organ sam razpolagal z ustreznim znanjem in je, upoštevajoč materialnopravno podlago, o zadevi mogel odločiti brez izvedenca. Drugačnega zaključka ni mogoče sprejeti ob razlogovanju tožnikov, da je že obstoječi prometni sistem delujoč, saj namen predvidene ureditve sledi zagotovitvi boljše pretočnosti prometa glede na področje, kjer se ureja, in večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nujni postopek
Ker je odločba o uvedbi razlastitvenega postopka postala pravnomočna in ker tožnik v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niti ni navajal, da so po zaključku postopka, v katerem je bila izdana odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, nastopile okoliščine, ki so ali bi lahko vplivale na ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za razlastitev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, se je nanjo organ v postopku za izdajo odločbe o razlastitvi mogel opreti.
Iz spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ne izhaja, da bi tožnik v postopku podal zahtevo iz 99. člena ZUreP-1. V postopku razlastitve je res nasprotoval ob zatrjevanju, da mu bo po razlastitvi onemogočen dostop do preostalega, nerazlaščenega dela parcele ter je zahteval ureditev dostopa. Take tožnikove navedbe pa sta upravna organa v postopku zavračala ob razlogovanju, da vprašanje dostopa v razlastitvenem postopku sicer ne more biti predmet odločanja, vendar da bo rešeno v postopku za izdajo dovoljenj(a) za načrtovano gradnjo. Da bi njegove navedbe o nemožnosti dostopa do parcele organ moral razlagati, kot da gre za uveljavljanje zahtevka do razlastitvene upravičenke, da prevzame celotno nepremičnino v smislu 99. člena ZUreP-1, pa tožnik tudi ni ugovarjal ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Organ je zahtevo tožnice pravilno zavrnil iz razloga, ker ob uveljavitvi ZJC-B ni bil izpolnjen pogoj, da bi bilo zemljišče, ki je predmet razlastitve, tedaj že del rekonstruirane državne ceste. Po določbah 19. člena ZJC-B je mogoče razlastiti le zemljišča za obstoječe javne ceste oziroma za potrebe rekonstrukcij na takih cestah, če je ob uveljavitvi novele ZJC-B stanje premoženjsko pravno neurejeno, tako da tedaj obstoječa javna cesta skupaj z morebitnim rekunstruiranim delom poteka po zemljišču v zasebni lasti (oziroma - po prvem odstavku tega člena „ki je v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona“, kar pomeni, da ni v lasti Republike Slovenije ali občine), ob nadaljnjem pogoju, da je izkazana javna korist na način, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po taki obstoječi cesti poteka poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona; to je, da gre za prometno površino splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
Razlastitev - pogoji za razlastitev - obseg razlastitve
V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - potek javnega cestnega prometa
Pogoj za začetek postopka razlastitve je izkazana javna korist, če je po tistem delu cestišča v času vložitve zahteve za razlastitev potekal javni cestni promet. Sodišče ne dvomi v verodostojnost opravljenega štetja prometa na cestnem delu s strani občine kot razlastitvene upravičenke. Sicer pa iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da so bile zapore ceste dane samo za tovorni promet in izdane tudi odločbe o odstranitvi cestnih ovir, postavljenih s strani tožnikov, kar pomeni, da je bil cestni promet oviran zaradi njunega protipredpisnega ravnanja.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - zaprtje ceste - stroški postopka
Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker gre torej v sporni zadevi za poseben postopek razlastitve, za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni bil vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1.
Drugostopenjski organ je pravilno uporabil določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku. Pritožbo, s katero niso uspeli, so vložili razlastitveni zavezanci, zato je nasprotni stranki, to je razlastitveni upravičenki, tudi ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZUP pravilno priznan strošek za sestavo odgovora na pritožbo.
pogoji za razlastitev - javna korist - občinski ali državni lokacijski načrt - javna cesta
Javna korist, katere namen je razlastitev, se ugotavlja na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, po katerem se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana (za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture), če so nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Tožeča stranka pa nima sprejetega občinskega lokacijskega načrta in parcela št. 71/2 tudi ni navedena v nobenem državnem lokacijskem načrtu in ker je to dejstvo med strankami postopka nesporno, je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da javna korist, ki je pogoj za razlastitev predmetne nepremičnine, v spornem primeru ni izkazana.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - javna cesta - javna pot
V primeru javne ceste iz 19. člena ZJC-B gre tako za ceste kot za poti, ki so bile kategorizirane kot javne, z nadaljnjo skupno lastnostjo, da potekata obe po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZJC (občina oziroma država) oziroma sedaj Zakon o cestah.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
ZUreP-1 člen 93, 104, 106, 106/6, 110. EZ-1 člen 550.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - javna korist
Prvostopni organ je z odločbo uvedel postopek obremenitve nepremičnin v solasti tožnikov s trajno služnostjo postavitve daljnovoda. Ker je že pravnomočno ugotovljeno, da je javna korist za obremenitev nepremičnine s služnostjo izkazana, v tem postopku ugotovljene izkazanosti javne koristi za ustanovitev služnosti v korist služnostnega upravičenca ni več mogoče izpodbijati.
razlastitev - javni interes - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Razlastitev spornih nepremičnin je po presoji sodišča nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Sodišče se strinja s presojo upravnega organa, da bo nova povezovalna cesta poskrbela za ustrezno cestno infrastrukturo na tem področju, ki trenutno predstavlja ozke, vaške ceste, ki so za obstoječe prometne potrebe območja Brda in Vrhovcev, ki nimata ustrezne povezave z glavno prometnico na tem področju, neustrezne.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - ponudba za odkup nepremičnine
Sodišče pritrjuje tožnici, da ji pred vložitvijo zahteve za razlastitev ni bila posredovana ''klasična'' ponudba po 97. členu ZUreP-1, vendar pa ji taka ponudba glede na okoliščine obravnavanega primera po presoji sodišča niti ni mogla biti posredovana. Glede na podatke spisa namreč ne more biti dvoma, da je razlastitvena upravičenka zahtevo za razlastitev vložila, ker obravnavanih nepremičnin (kljub sklenjeni pogodbi in aneksu, izvedeni parcelaciji in izplačani odškodnini – tožnica namreč niti ne zatrjuje, da ji odškodnina po pogodbi oziroma aneksu ni bila izplačana, temveč zatrjuje, da ji ni bila izplačana v zadostnem znesku) ni mogla pridobiti sporazumno.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 110, 110/7. EZ člen 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - gradnja daljnovoda - nov objekt
Izklop daljnovoda, odstranitev električnih vodnikov, rušitev starih stojnih mest in postavitev novih predstavljajo dela, ki pomenijo graditev novega daljnovoda in ne zgolj rekonstrukcijo starega. Če prejšnjega objeta več ni, ker je odstranjen, ga namreč že po naravi stvari ni več mogoče rekonstruirati.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - javno telekomunikacijsko omrežje
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo (celotno) telekomunikacijsko omrežje že zgrajeno in z gradnjo že poseženo v zemljišče parc. št. 591/1, niti ni sporno, da navedeno zemljišče ni bilo zajeto v gradbenem dovoljenju. To pomeni, da je bila gradnja izvedena v nasprotju s predpisi. Nadalje ta ugotovitev pomeni, da (obseg) služnosti določen v 3. točki izreka izpodbijanega akta, prej navedenega ne upošteva, oziroma je upravni organ pri določitvi vrste in obsega služnosti to stanje v ponovljenem postopku odločanja v celoti spregledal in določil služnost v obsegu obremenitev, ki spornega nezakonitega stanja ne odpravlja.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - možnost sodelovanja v postopku - stranka v postopku
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da prvotožnica ni imela možnosti sodelovanja v tem postopku, ker številne spisovno izkazane listine dokazujejo drugačno dejansko stanje, ki se nanaša na to, da je prvotožnica v vseh teh postopkih sodelovala, bodisi z osebno navzočnostjo na ogledih in narokih ali preko dopisovanja z upravnim organom. Vabljena je bila tudi k sklenitvi sporazumno določene odškodnine, prav tako ji je bila ponujena možnost drugačne infrastrukturne ureditve, ki ne bi zajela njenih nepremičnin.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 101. ZEN člen 48, 48/5.
ureditev meje - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka
V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato občina na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije. Ker je odlok o kategorizaciji občinskih cest neustaven v delu, v katerem se nanaša na obravnavano javno pot, občina tudi na njegovi podlagi ne more biti predlagatelj postopka po 13. členu ZCes-1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - ponudba za odkup zemljišča - javna cesta
Stranka z interesom je zahtevo za razlastitev vložila, ker jo je na to napotilo Okrožno sodišče v Novem mestu. Ta postopek, ki ga je začela tožnica, poteka zaradi določitve odškodnine za zemljišče, ki je sedaj predmet tega razlastitvenega postopka, pri čemer stranka z interesom (ki je v pravdnem postopku toženka) nasprotuje plačilu odškodnine za obravnavano zemljišče iz razloga, ker naj bi pravni prednik tožnice sporno zemljišče brezplačno odstopil občini zaradi razširitve lokalne ceste (dopis o tem je stranka z interesom priložila tudi k zahtevi za razlastitev). To pa pomeni, da je bila tožnica nedvomno že pred vložitvijo zahteve za razlastitev seznanjena ne samo s predmetom obravnave (zemljišče s parc. št. 395/14 v izmeri 351 m2), temveč tudi s ceno oziroma s stališčem nasprotne stranke, da ji za zemljišče ni treba nič plačati.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javni interes - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Sodišče pritrjuje toženki, da v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je predmetno zemljišče v naravi dvorišče, v izmeri 27 m2 in predstavlja del funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše na parceli št. 6880/1, ki ne vsebuje objektov komunalne infrastrukture ter po podatkih zemljiškega katastra predstavlja le 2,22% delež celotnega zemljišča, tožničin zasebni interes, da do razlastitve ne pride, ne pretehta javnega, ki bo za lokalno prebivalstvo nastal z racionalno in optimalno postavitvijo javne ceste v kompleksu zazidljivih parcel, kot je predvidena v zazidalnem načrtu.
pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po sporni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve tožničinih nepremičnin.