ZPPDej člen 3, 26, 27, 63. ZUreP-1 člen 93. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - javna korist - javno dobro - grajeno javno dobro - pokopališče
Tožnica ima prav, da ni treba, da je ukrep razlastitve predpisan (tudi) po ZPPDej (kot specialnem zakonu, ki ureja področje, za katerega je ukrep razlastitve predviden), saj so dopustnost razlastitve in omejitve lastninske pravice urejeni v ZUreP-1. Na ZUreP-1 se je tožnica v svoji zahtevi tudi sklicevala, prvostopni organ pa se je - kot zgoraj povzeto - nanj oprl, ko je sprejel svojo odločitev in, izhajajoč (tudi) iz te pravne podlage, navedel razloge za svojo odločitev. Tako ne drži, da je prvostopni organ kot pravno podlago za razlastitev pokopališča uporabil le 63. člen ZPPDej, kot to navaja drugostopni organ.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - potek cestnega prometa - stroški postopka
V 19. člena ZJC-B je vzpostavljena zakonska domneva, ki je v obravnavanem primeru kategorizirane javne poti podana, kolikor po kategorizirani poti poteka promet v skladu s kategorizacijo. Samo dejstvo poteka prometa med strankami ni sporno, tožnik tudi v tožbi zatrjuje vožnjo tovornjakov in drugih vozil, ki tovorijo les, pot pa povezuje kategorizirano gozdno cesto ..., v nadaljevanju pa se obravnavana javna pot navezuje na javno cesto enake ali višje kategorije (glej tudi 25. točko 2. člena ZCes-1), kar tudi med strankami ni sporno. Gre torej za uresničitev razlastitvenega namena iz prvega odstavka 92. člena ZUreP-1, za uresničitev mreže javne infrastrukture. Iz določb 37. do 40. člena Zakona o gozdovih (ZG) pa izhaja, da imajo tudi gozdne ceste javen značaj in splošno uporabo (v skladu s predpisanim režimom), torej tožbeni ugovor, da se sporna pot navezuje na gozdno cesto, v smislu vprašanja poteka prometa, ni pravno relevantno.
Izpodbijana sklepa občinskega sveta po ugotovitvi sodišča ne predstavljata upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njima ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka.
ZUreP-2 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3. ZUP člen 8, 8/1, 139, 140, 140/1, 140/2, 146, 146/2, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - nova dejstva in novi dokazi - pravočasnost predloženih dokazov
V tej zadevi je bistveno, ali obstajajo opravičljivi razlogi za to, da sta tožnika šele v tožbi oporekala razlastitvi in navajala dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je ta neupravičena ter predlagala nove dokaze, ki naj se izvedejo za dokazovanje teh dejstev. Ta dejstva in dokazi bi se torej upoštevali le, če bi tožnika izkazala, da jih upravičeno nista mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnika v tožbi trdita, da dejstev, zaradi katerih razlastitvi ugovarjata, nista mogla navajati, ker je eden od njiju težak invalid, oba pa sta prava neuki stranki. Po presoji sodišča tako posplošeno navajanje razlogov za opustitev pravočasnega navajanja relevantnih dejstev tožnikov ne opravičuje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 197, 199, 211, 211/5.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - ponudba za odkup nepremičnin - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Vprašanje v obravnavani zadevi je, ali mora biti tudi ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2. Po mnenju sodišča da. Deveti odstavek 211. člena ZUreP-2, ki ureja služnosti v javno korist določa, da če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Ob navedeni zakonski ureditvi je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v zvezi s ponudbo za razlastitev, ki določa, da mora biti izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2, in ponudbo za ustanovitev služnosti v javno korist določeno drugače, ali pa ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist ni samostojno in celovito urejena in se zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi.
razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - ureditev meje - javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka
Po prvem odstavku 101. člena ZUreP-1 lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev. Zakon v citirani določbi ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je citirano določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste.
razlastitev - parcelacija - sklep o postavitvi izvedenca - zavrženje pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ne sklep, s katerim je bilo odločeno o postavitvi izvedenca, in ne sklep, s katerim je bila pritožba zoper ta sklep zavržena, med zgoraj opredeljene akte po prvem in drugem odstavku 2. člena oziroma drugem odstavku 5. člena ZUS-1 ne sodita. S sklepom o postavitvi izvedenca namreč ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti, z njim postopek odločanja tudi ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Enako velja tudi za sklep o zavrženju pritožbe, ki po vsebini predstavlja (le) procesno odločitev. Morebitne (in v tožbi zatrjevane) kršitve bo pa tožnik lahko uveljavljal v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4, 143, 240. ZJC-B člen 19.
razlastitev - pravni interes za udeležbo v postopku - stranski udeleženec - izločitev uradne osebe
Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične osebe ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). To pomeni, da se odloča v upravnem razmerju med določenimi pravnimi subjekti in se odločitev nanaša na te pravne subjekte, ki v tem razmerju nastopajo. Organ torej, ko je zahtevo tožnika presojal glede na zahteve, vložene s strani drugih fizičnih oseb, ne da bi upošteval pri tem razloge, ki jih je za priznanje statusa stranskega udeleženca uveljavljal tožnik, o njegovi zahtevi sploh ni odločal.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - ureditev meje - parcelacija
Iz podatkov spisov izhaja, da je bil v okviru postopka razlastitve izveden postopek za ureditev mej in parcelacije.
Ta odločba je bila predmet upravnega spora, Upravno sodišče je o tožbi tožnika zoper to odločbo odločilo s sodbo, s katero je tožbo zavrnilo. Na dan izdaje sodbe je odločba postala tudi pravnomočna.
Torej je bil v postopku razlastitve potek ceste v naravi že pravnomočno ugotovljen. Zato sodišče tožbenega ugovora, da cesta v naravi ne poteka tako, kot to izhaja iz Odloka o kategorizaciji občinskih ceste, kot to zatrjuje MOL, oziroma kot to izhaja iz ortofoto posnetkov, ne sprejema in ga zavrača kot neutemeljenega.
razlastitev - stroški - nagrada pooblaščenca - vrednost spora - pravica do izjave
Da bi se v celoti izravnala izguba, mora biti odškodnina sestavljena iz dveh delov, in sicer iz odškodnine za odvzeto pravico in odškodnine za stransko škodo. Odškodnina mora zajeti obe vrsti učinkov, najočitnejšega – odvzem ali omejitev pravice ima manj očitne stranske posledice.
EZ-1 člen 472, 473. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 95, 95/2.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
V obravnavanem primeru gre za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, zato je presoja obstoja konkretne javne koristi mogoča le ob predhodno natančno definiranem posegu v lastninsko pravico za vsako nepremičnino, na katero se nanaša predlog za omejitev lastninske pravice v javno koristi, in sicer z vidika konkretnega obsega in sorazmernosti posega v lastninsko pravico, kot je utemeljen v navedenem prostorskem aktu.
Da organ tega ni storil, izhaja tudi iz odgovora služnostnega upravičenca na tožbo, ki navaja, da iz izrisa grafičnega dela Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota – Lendava izhaja, da bo na zemljišču s parc. št. 7046 k. o. ... stalo eno stojno mesto št. 50 (termin iz Uredbe je „območje stojnih mest stebrov“), medtem ko bodo ostala zemljišča tožnikov obremenjena le s koridorjem nadzemnega voda daljnovoda. Navedbe upravnega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so drugačne, saj (kot rečeno, ne da bi se za posamezne nepremičnine skliceval na konkretne določbe tekstualnega dela in dele grafičnega dela Uredbe) navaja, da je predvidena obremenitev s stebri na nepremičninah s parc. št. 7040 in 7045/2 k. o. ..., na nekaterih ostalih nepremičninah pa naj bi bile poleg koridorja tudi dostopne poti.
ZJC-B člen 3, 3/1, 14,19. ZUreP-1 člen 92, 92/2. URS člen 33.
razlastitev - javna korist - gozdna cesta - kategorizirana javna cesta - sorazmernost in nujnost razlastitve
Upravni organ mora ugotavljati dejansko stanje v skladu z določilom drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 19. členom ZJC-B. Razlastitev, omejitev in obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena sorazmerna s posegom v zasebno lastnino in zato je v ta namen treba raziskati vse zatrjevane okoliščine.
Tožnik je svoj položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku pridobil na podlagi vknjižbe svoje hipoteke. Sedaj, ko le-te nima več (kar tudi ni sporno), njegov pravni interes za vložitev te tožbe ni več podan.
Glede tožnikovega sklicevanja na položaj družbenika razlastitvenega zavezanca sodišče sodi, da tudi ta okoliščina ne more vplivati na tožnikov pravni interes, saj razlastitveni zavezanec ni več lastnik predmetnih nepremičnin, zato tožnikov pravni interes tudi v tem smislu ni več podan.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - javna korist
Za izdajo odločbe o začetku razlastitvenega postopka po prvem odstavku 100. člena ZUreP-1, kar je predmet odločanja v tej zadevi, je pomembna le izkazana javna korist, ki jo ZUreP-1 opredeljuje v prvem in drugem odstavku 93. člena.
ZUreP-2 člen 200. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklepu o uvedbi postopka za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo trajne služnosti v javno korist ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena, zato ne uživa samostonega sodnega varstva.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 200.
razlastitev - javna cesta - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Del izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičninami ali njihovega bistvenega spreminjanja brez soglasja razlastitvenega upravičenca, (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon. Ne gre torej za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki bi bila lahko predmet izpodbijanja s tožbo v upravnem sporu.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo postopka - obstoj javne koristi - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Nepremičnina se lahko (med drugim) razlasti za namen gradnje ali prevzema objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Šteje se, da je javna korist za uvodoma navedene nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Parcela, ki je predmet razlastitvenega postopka, je s prostorskimi akti predvidena za razširitev obstoječega pokopališča že od leta 1993 dalje. Tudi po oceni sodišča brez posega na parcelo, ki je predmet razlastitvenega postopka, ni mogoče zagotoviti celostne ureditve pokopališča, saj se parcela nahaja v središču površin, pomembnih za širitev pokopališča.
Javno korist je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljil, in sicer ko je pojasnil, da sta tožnikovi nepremičnini v OPN MOL ID namenjeni za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, v dokaz česar je razlastitvena upravičenka tudi predložila izsek iz grafičnega dela OPN MOL ID za vsako od njiju. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ tako na podlagi predloženega občinskega prostorskega načrta ugotovil, da je namenska raba obeh tožnikovih nepremičnin označena z oznako PC – površina pomembnejših cest, vsaka od njiju pa je določena tako, da ju je moč identificirati v zemljiškem katastru, tj. s šifro katastrske občine in številko parcele.
Razlogovanje organov je napačno v tem, da je razlastitev dopustna že iz razloga, ker z OPPN na obravnavanih nepremičninah (13. člen OPPN) predvideva ureditev javnega parkirišča. Stališče, da že sam obstoj OPPN izključuje možnost drugih oblik lastnine na predmetnih parcelah, kar pomeni, da je obstoj OPPN dokaz tako abstraktne kot tudi konkretne javne koristi, je napačno.