ZUreP-1 člen 92, 93. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist
Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz ZGO-1, ter opredelitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz ZGO-1, bi se dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča za namen, ki ga 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na zemljišču, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanosti javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.
V prvi fazi postopka razlastitve je treba odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve. Šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 97, 100. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
Z navedbami, da je bilo predvidenih več tras za obvoznico, izbrana pa tista, ki poteka po njunih parcelah, tožnika nista dokazala, da je bilo razmerje med javnim interesom in posegom v njuno lastninsko pravico nepravilno pretehtano.
Pravilno je stališče prvostopnega organa, da javni interes za izgradnjo obvoznice, ki je po statusu grajeno javno dobro – potrebo po njeni izgradnji je razlastitvena upravičenka obrazložila z zahtevo po večji prometni varnosti, večji prepustnosti prometa glede na sedanje, prometno neustrezne razmere – upravičuje poseg v zasebno lastnino in presega zasebni interes, ki je v upravičenjih lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 104, 104/1, 104/2, 110, 110/7, 110/8. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarna Ljubljana člen 4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - odškodnina - višina odškodnine
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - odškodnina - sporazum o odškodnini
Za odločitev o uvedbi postopka razlastitve je bistvena določba prvega odstavka 97. člena ZUreP-1, po katerem sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Navedbe tožeče stranke o pogajanjih v zvezi z višino odškodnine oziroma o nadomestni nepremičnini so zato za odločitev brezpredmetne.
ZUP člen 223. ZUreP-1 člen 97, 98, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUPUDPP člen 52. URS člen 69.
razlastitev - upravna odločba - popravljanje pomot v odločbi - nepravilna uporaba materialnega prava
Določba 223. člena ZUP dopušča le popravo pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji akta, saj gre v slednjem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril že izdani akt, torej za spremembo akta. Sprememba izdanega (vročenega) akta pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva, nikakor pa ne na podlagi 223. člena ZUP.
Poseg v zasebno lastnino je dopusten, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih in če je tudi sorazmeren v ožjem smislu tj. če obstaja sorazmerje med težo posega v prizadete pravice na eni strani ter s pomembnostjo s tem zavarovanih pravic, in koristjo, ki bi bila dosežena na drugi strani.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.
uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - razlastitveni namen - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena, ki je v izgradnji določenega gradbenega namena, je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali je predviden gradbeni namen nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - nujni postopek
Vodenje nujnega postopka je razlastitvena upravičenka pravilno utemeljevala z roki izgradnje, oškodovanjem javnega interesa ter nezmožnostjo črpanja evropskih finančnih sredstev, v kolikor z gradnjo ne bi bilo mogoče začeti. Učinki nujnega postopka so nesuspenzivnost pritožbe glede prenosa lastninske pravice in prevzema posesti, kar omogoča hitrejšo uresničitev razlastitvenega namena.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni zavezanec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Ker je tožnica na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet razlastitve, postala lastnica v teku razlastitvenega postopka oziroma je prvostopenjski organ za sklenitev darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino izvedel med samim postopkom, je tožnica s tem dobila položaj stranke v postopku po drugem odstavku 94. člena ZUreP-1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.
Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 94, 94/1, 102, 103, 104, 106. ZPNačrt člen 109. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - obstoj javne koristi - cestni promet - razlastitveni upravičenec
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovi, da gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa.
Javna korist za razlastitev je izkazana glede na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je parcela predvidena v ureditvenem območju lokacijskega načrta.
Mnenje tožnice, da obstoječa javna cestna povezava zadošča za prevozne potrebe na tej relaciji, je osebna ocena, ki je bila presežena s strokovnimi mnenji, pridobljenimi v postopku priprave planskega akta.
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7. URS člen 69.
omejitev lastninske pravice - javni interes - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Odločanje o pravici do nadomestila škode, ki lastniku nastane, ker se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, razglašene za spomenik, je po določbah 39. člena ZVKD-1 upravna zadeva; o zahtevku za odškodnino odloča ministrstvo, če gre za spomenik državnega pomena oziroma pristojni organ občine, ki je spomenik razglasila, če gre za spomenik lokalnega pomena. Šele če je zahtevek po temelju pravnomočno zavrnjen, ga lahko lastnik spomenika uveljavlja v pravdi pred pristojnim sodiščem.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja prenosnega plinovoda - pogoji za uvedbo postopka - javna korist
Sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega organa, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino in da pomeni omejitev lastninske pravice z služnostjo v javno korist najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Gre namreč za traso prenosnega plinovoda, določeno z državnim lokacijskim načrtom, ki je v postopku pred upravnim organom ni mogoče spreminjati.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe - vsebina izreka odločbe
V izreku izpodbijane odločbe je bila dovoljena izvedba postopka za ureditev mej oziroma postopka parcelacije, v katerem se odmeri del zemljišča, katerega solastnika sta tožnika. V izreku odločbe je tako dovolj jasno opredeljen obseg zemljišča, na katerem se bo, ob upoštevanju obsega in poteka poti, izvedla parcelacija.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.