uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - razlastitveni namen - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena, ki je v izgradnji določenega gradbenega namena, je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali je predviden gradbeni namen nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
ZUP člen 223. ZUreP-1 člen 97, 98, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUPUDPP člen 52. URS člen 69.
razlastitev - upravna odločba - popravljanje pomot v odločbi - nepravilna uporaba materialnega prava
Določba 223. člena ZUP dopušča le popravo pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji akta, saj gre v slednjem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril že izdani akt, torej za spremembo akta. Sprememba izdanega (vročenega) akta pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva, nikakor pa ne na podlagi 223. člena ZUP.
Poseg v zasebno lastnino je dopusten, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih in če je tudi sorazmeren v ožjem smislu tj. če obstaja sorazmerje med težo posega v prizadete pravice na eni strani ter s pomembnostjo s tem zavarovanih pravic, in koristjo, ki bi bila dosežena na drugi strani.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - nujni postopek
Vodenje nujnega postopka je razlastitvena upravičenka pravilno utemeljevala z roki izgradnje, oškodovanjem javnega interesa ter nezmožnostjo črpanja evropskih finančnih sredstev, v kolikor z gradnjo ne bi bilo mogoče začeti. Učinki nujnega postopka so nesuspenzivnost pritožbe glede prenosa lastninske pravice in prevzema posesti, kar omogoča hitrejšo uresničitev razlastitvenega namena.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni zavezanec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Ker je tožnica na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet razlastitve, postala lastnica v teku razlastitvenega postopka oziroma je prvostopenjski organ za sklenitev darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino izvedel med samim postopkom, je tožnica s tem dobila položaj stranke v postopku po drugem odstavku 94. člena ZUreP-1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - obstoj javne koristi - nujnost razlastitve
Prvostopenjski organ je imel materialnopravno podlago v ZUreP-1 za vodenje obravnavanega postopka. V konkretnem primeru gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa, iz česar sledi, da je prostorska ureditev, ki jo ureja Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 – Glavna cesta GII-104 Kranj – Moste, skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in torej po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Ker pa je Republika Slovenija vložila zahtevo za razlastitev na njegovi podlagi, to tudi pomeni, da je navedeni Odlok upoštevala kot veljaven prostorski akt, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe veljal oziroma učinkoval in ga je prvostopni organ lahko upošteval, ne glede na uveljavitev ZUPUDPP.
Ni razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, saj je državna cesta v lasti države, v razlastitvenem postopku pa lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo in ki ga bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Republika Slovenija pa je tožniku tudi ponudila odškodnino za razlaščena zemljišča.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 94, 94/1, 102, 103, 104, 106. ZPNačrt člen 109. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - obstoj javne koristi - cestni promet - razlastitveni upravičenec
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovi, da gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa.
Javna korist za razlastitev je izkazana glede na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je parcela predvidena v ureditvenem območju lokacijskega načrta.
Mnenje tožnice, da obstoječa javna cestna povezava zadošča za prevozne potrebe na tej relaciji, je osebna ocena, ki je bila presežena s strokovnimi mnenji, pridobljenimi v postopku priprave planskega akta.
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7. URS člen 69.
omejitev lastninske pravice - javni interes - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Odločanje o pravici do nadomestila škode, ki lastniku nastane, ker se mu zaradi varstvenega režima poslabšajo pogoji za gospodarsko izkoriščanje nepremičnine, razglašene za spomenik, je po določbah 39. člena ZVKD-1 upravna zadeva; o zahtevku za odškodnino odloča ministrstvo, če gre za spomenik državnega pomena oziroma pristojni organ občine, ki je spomenik razglasila, če gre za spomenik lokalnega pomena. Šele če je zahtevek po temelju pravnomočno zavrnjen, ga lahko lastnik spomenika uveljavlja v pravdi pred pristojnim sodiščem.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja prenosnega plinovoda - pogoji za uvedbo postopka - javna korist
Sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega organa, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino in da pomeni omejitev lastninske pravice z služnostjo v javno korist najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Gre namreč za traso prenosnega plinovoda, določeno z državnim lokacijskim načrtom, ki je v postopku pred upravnim organom ni mogoče spreminjati.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe - vsebina izreka odločbe
V izreku izpodbijane odločbe je bila dovoljena izvedba postopka za ureditev mej oziroma postopka parcelacije, v katerem se odmeri del zemljišča, katerega solastnika sta tožnika. V izreku odločbe je tako dovolj jasno opredeljen obseg zemljišča, na katerem se bo, ob upoštevanju obsega in poteka poti, izvedla parcelacija.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.
izgradnja mednarodnega mejnega prehoda - razlastitev - ugasnitev stvarnih in obligacijskih pravic na razlaščeni nepremičnini - zemljiški dolg - stavbna pravica - odkupna pravica - pogoji za ugasnitev pravic - javni interes - namen razlastitve
Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.
ZUreP-1 člen 98, 102, 102/1, 111, 111/1, 112, 112/2. ZRPPPU člen 22, 22/2. ZUP člen 6.
razlastitev - vrnitev razlaščenih zemljišč - razlastitveni namen - rok za pričetek gradnje
Tožena stranka bi morala tožnikovo zahtevo za vrnitev razlaščenega zemljišča zavrniti že iz razloga, ker zahtevi ni priložil dokazila, da je ponudil razlastitvenemu upravičencu neuspešno sklenitev sporazuma.
Zemljišče, ki je bilo tožniku razlaščeno, ob izdaji izpodbijane odločbe ni obstajalo več in sicer tako v smislu zemljiškoknjižne opredelitve zemljišča kot tudi v smislu njegove namembnosti in rabe, razlaščenec pa lahko zahteva le vrnitev tiste nepremičnine, ki mu je bila odvzeta.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - javna pot
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZCeS-1 člen 3, 3/2.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa
Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta, temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Javni interes za razlastitev tožničinih nepremičnin je izkazan, če je na njih mogoča lokalna cesta, to je cesta, ki jo je po merilih mogoče kategorizirati kot lokalno cesto. V konkretnem postopku razlastitve bi bil v smislu prvega odstavka 2. člena ZJC oziroma drugega odstavka 3. člena ZCes-1 to legitimen interes za razlastitev.
ZUreP-1 člen 10, 16, 19, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/2, 93/1-1, 102, 103, 106. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Neposredni razlastitveni namen je prestavitev glavne ceste, ki je prostorska ureditev cestne infrastrukture državnega pomena. Če to služi (tudi) širitvi letališča Ljubljana (ki je kot mednarodno letališče prostorska ureditev infrastrukture zračnega prometa državnega pomena), gradnja takega objekta pomeni zakonsko dopusten namen odvzema lastninske pravice z razlastitvijo.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 104, 104/1. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - stroški postopka
Odločitev prvostopenjskega organa je bila pravilna in zakonita, saj je organ ob nesporni ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, nedvomno imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča.
V obravnavanem primeru je postopek povzročila Republika Slovenija, ki je vložila zahtevo za razlastitev in z njo tudi uspela, kar pa pomeni, da ni prišlo do situacije, ko bi morala Republika Slovenija kot vlagateljica zahteve kriti stroške tožnici kot stranki z nasprotujočimi si interesi.
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.