ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1. ZNačrt člen 109. ZUP člen 9.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - načelo zaslišanja stranke
Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 92. člena ZUreP-1 je predmet posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem mora biti dana možnost sodelovanja vsem strankam postopka. Zakon kot pogoj za dopustnost začetka postopka razlastitve določa neuspel odkup nepremičnine na podlagi ponudbe razlastitvenega upravičenca.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
Prvostopenjski organ je napačno razlagal določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZUreP-1 glede na čas zahtevati stroške postopka nima specialnih določb, zato je upravni organ pravilno uporabil določbo ZUP.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Ob ugotovitvi, da je na nepremičninah že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnin. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B.
ZUreP-1 člen 32, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda
Glede na to, da je bil zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev parcel v lasti tožeče stranke zaradi postavitve daljnovoda izpolnjen, je v smislu 213. člena Stvarnopravnega zakonika obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektro energetskega voda. S tem pa je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost. Natančna navedba površine služečega zemljišča pa ni potrebna, saj določitev odškodnine za ustanovitev služnosti ni predmet tega postopka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - gradbeni namen - nov objekt
Predvidena nameravana dela ne pomenijo zgolj dodatno obremenitev lastninske pravice (razširitev služnosti) na obstoječem daljnovodu oziroma njegovo posodobitev, temveč uresničitev gradbenega namena – gradnjo objekta iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (gospodarska javna infrastruktura). Pri služnosti v javno korist v skladu s 110. členom ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Tudi v primeru neprave stvarne služnosti bi bilo razumeti, da ta preneha, kolikor je gradbeni objekt, ki je bil podlaga za ustanovitev služnosti v javno korist, odstranjen. Obstoječi daljnovod bo v obravnavanem primeru odstranjen, zato je šteti, da bo postavljen nov objekt. V obravnavani zadevi bi moral zato organ presoditi ali je izkazana javna korist za izgradnjo objekta – daljnovoda po predlagani trasi, v smislu določbe drugega odstavka 92. člena in 93. člena ZUreP-1 kot izhaja iz 100. člena ZUreP-1. Tožnik ima prav, da javna korist ni bila presojena ob upoštevanju teh zakonskih določil.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - gradnja kanalizacijskega zbiralnika
Glede možnosti prestavitve mesta izvrševanja služnosti trase, se je upravni organ pravilno opredelil do obstoja konkretne javne koristi. Pravilno je pojasnil, da je treba traso izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika obravnavati kot celoto in so zato odstopanja trase od že sprejetih rešitev v prostorskem aktu težko izvedljiva, tudi zato, ker se je z večino služnostnih upravičencev, ki bi jih predlagana sprememba trase tangirala, že dosegel dogovor.
Tožnica mora izkazati, v čem se kaže izguba gospodarskega pomena za njeno lastninsko pravico na novo nastalih nepremičninah. Za utemeljevanje izgube gospodarskega pomena tako ne zadošča zgolj navedba o po tožničinem mnenju oteženi prodaji teh zemljišč zaradi lege, površine ter spremembe rabe prostora.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja telekomunikacijskega omrežja - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je prvostopenjski organ pri odločanju o dovolitvi obremenitve nepremičnine tožnice s služnostjo v javno korist ugotovil in upošteval vse zakonske pogoje po 79. členu ZEKom. Vsebina omejitve lastninske pravice, torej gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, mora biti načrtovana in izkazana na način, da je možno v tem okviru ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje o ustanovitvi služnosti. V konkretnem primeru se ne da preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji iz 79. člena ZEKom, ki jih mora ugotoviti in upoštevati prvostopenjski organ pri odločanju o ustanovitvi služnosti, da je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture in da je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna korist - objekt gospodarske javne infrastrukturo - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - posodobitev daljnovoda
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako prvostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 100/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - gradnja daljnovoda - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker gre za nov objekt, bi drugostopenjski organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ, zanje pa se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Ne glede na navedeno pa se je glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
ZUreP-1 člen 92, 93, 100, 110, 110/7. EZ člen 59, 22. ZGO-1 člen 2. SPZ člen 223, 226.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Prvostopenjski organ je moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom. Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre namreč za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Za neprave stvarne služnosti pa 226. člen SPZ določa, da se zanje glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
ZJC-B člen 19, 19/3, 19/5. ZJC člen 13, 13/1. ZUreP-1 člen 92. ZUP člen 251.
razlastitev - javna korist - vodni zadrževalnik - javna cesta - odločanje organa v pritožbenem postopku
Na predmetni nepremičnini leži vodni zadrževalnik, to zemljišče pa je ograjeno z žičnato ograjo, kar pomeni, da je sporno zemljišče sestavni del avtoceste. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZJC namreč med drugim javno cesto sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste. To pa pomeni, da je predmetna parcela del ceste, zato je prvostopenjski organ pravilno zaključil, da je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 19. člena ZJC-B javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine ugotovljena, saj je (sestavni) del avtoceste, po kateri poteka cestni promet. Ni potrebno, da bi moral cestni promet fizično potekati po predmetni parceli. Glede na določbo prvega odstavka 13. člen ZJC se namreč tudi nepremičnine, na katerih so naprave za odvodnjavanje, kar nesporno predmetna nepremičnina je, štejejo kot del ceste, kar pomeni, da je treba tudi zanje uporabiti režim ceste.
Pritožbeni organ je ravnal pravilno, ko je v odločbi druge stopnje dopolnil razloge za odločitev, in sicer v zvezi s pogojem za razlastitev po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1. Podal je tudi pravilne razloge, in sicer, da je predmetna avtocesta že zgrajena, prav tako je že zgrajen vodni zadrževalnik, ki po določbi 13. člena ZJC sodi k avtocesti in je nujen za nemoten potek ter varnost prometa in je nesporno zgrajen na predmetnem zemljišču. Navedeno utemeljuje nujnost razlastitve in sorazmernost s posegom v zasebno lastnino. Glede na zgrajenost avtoceste in vodni zadrževalnik namreč ni druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena.
Ker je sporna nepremičnina še vedno v solasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 35, 36. URS člen 33, 67, 69.
območje za pešce - omejitev prometa z motornimi vozili - dovolilnica za prevoze območja za pešce z motornim vozilom - uživanje lastnine - omejitev lastninske pravice
36. člen Odloka MOL o cestnoprometni ureditvi ne omogoča izdaje dovolilnice s stalno veljavnostjo, torej časovno neomejeno, ampak dopušča izdajo dovoljenja izven dostavnega časa le v izjemnih primerih, zaradi posebej utemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru lastninska pravica ni bila odvzeta, ampak je njeno uživanje v manjšem obsegu omejeno, saj gre zgolj za prepoved dostopa z motornimi vozili, pa še to le v določenem času. Taka omejitev je po presoji sodišča dopustna in sorazmerna s koristjo drugih in z javno koristjo. Glede na 67. člen Ustave uživanje lastnine ne more biti neomejeno, ampak je treba lastnino uživati tako, da so zagotovljene gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Prav na to se utemeljeno sklicuje toženka, ko navaja, da je treba upoštevati javni interes in korist, ki jo ima skupnost s tem, da je območje določeno kot območje za pešce s popolno prepovedjo prometa, in ko se sklicuje na ekološke razloge.
omejitev lastninske pravice - javni interes - status območja - kulturni spomenik državnega pomena - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice
Avtentična razlaga prvega in drugega odstavka 39. člena ZVKD-1 določa, da so pogoji za upravičenost do nadomestila izpolnjeni v tistih primerih, ko se je stvar že pred razglasitvijo za kulturni spomenik uporabljala za gospodarsko dejavnost in se gospodarsko izkoriščala tako, da je lastnik pred omejitvami iz varstvenega režima z izkoriščanjem stvari pridobival dohodek ali imel zagotovljen dohodek na podlagi predpisov, ki urejajo dejavnost ali rabo take stvari, ali kadar varstveni režim določa drugačno gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.
Ker sodišče ne more potrditi ugotovitve tožene stranke, da so bile predmetne parcele pred letom 2008 kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je moralo izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo ugotovitev preveriti glede na tedaj veljavne predpise in sprejete akte. Šele če bo po preveritvi statusa predmetnih parcel prišla do istega zaključka, da na zemljiščih gradnja že pred letom 2008 ni bila dopustna, ali če tudi z vidika tedanjega varstvenega režima ne bi bil dopusten takšen gradbeni poseg, kot ga je načrtovala tožnica, bo imela podlago za zavrnitev zahtevka za plačilo nadomestila po temelju (sedmi odstavek 39. člena ZVKD-1), kot je odločila z izpodbijano odločbo.