CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Ker je tožnica v spornih dneh neupravičeno predčasno zapustila delovno mesto, je s tem kršila 33. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga vestno opravljanje svojega dela skladno z organizacijo dela in poslovanja delodajalca. Taka kršitev na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009259
ZPrCP člen 19, 19/3, 19/5. ZPP člen 213, 213/1, 337, 337/1. OZ člen 132. URS člen 33, 34, 72. Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 49.
odstranitev zapuščenega vozila - lastnik vozila - dolžnost lastnika - hramba zaseženega vozila - pravica do zasebne lastnine - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - nesklepčnost tožbe - pravno odločilna dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da tožnik ni odgovoren za prekršek, opredeljen v petem odstavku 19. člena ZPrCP, je kot lastnik za odstranitev zapuščenega vozila dolžan poskrbeti - v roku treh dni po tem, ko je bila odstranitev pisno odrejena.
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Opis odvetniških opravil, za katera se zahteva povrnitev stroškov, in zahtevek v konkretnem denarnem znesku zadoščata zahtevani opredelitvi stroškov. Denarni znesek je namreč mogoče na enostaven način pretvoriti v odvetniške točke in preveriti utemeljenost zahtevka.
OZ člen 265, 266, 468, 468/1, 479. ZVPot člen 37, 37b, 37b/3, 37c, 37c/1, 37c/2. ZPP člen 7, 212, 286, 286b.
kritni kup - stvarna napaka - razpravno načelo - prekluzija trditev in dokazov - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - jamčevalni zahtevek - odprava napak na vozilu
"Kritni kup" ni vrsta pravega jamčevalnega zahtevka. Vendar položaj kritnega kupa ni zakonsko neurejen; urejata ga določbi 265. in 266. člena OZ; njuna zakonska predpostavka pa je predhodna notifikacija - upnik (kupec) mora pred tem obvestiti dolžnika (prodajalca), da bo prehodno na svoje stroške opravil kupil stvar ali storil tisto, kar bi moral dolžnik. V dvostranskih pogodbah mora namreč zakonodajalec uravnoteženo (sorazmerno) varovati koristi obeh strank, tudi kršitelja pogodbe.
prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico - stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - regresna pravica poroka do dolžnika - prijava morebitne regresne terjatve v stečajnem postopku - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Če je terjatev iz 296. člena zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena ZFPPIPP drugače določeno.
ZFPPIPP člen 341, 341/2, 341/7, 347. OZ člen 507 - 513.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - pogodba o prodaji nepremičnine - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o soglasju
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da sodišče pri izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe preveri izključno tisto, kar mu nalaga sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP. Upravitelj in sodišče morata poskrbeti, da se prodaja izvede na zakonit način. Prav temu je namenjeno soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, ki ga mora sodišče izreči s sklepom. Konkretno za ta primer to pomeni, da mora sodišče pri izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe paziti, ali morebiti ne obstoji predkupni upravičenec, ali je bil ta pravilno pozvan k uveljavitvi predkupne pravice (predhodno mora biti o teh pravno pomembnih dejstvih opozorjeno že s strani upravitelja) in ali je vse to upravitelj pravilno upošteval pri sestavi predloga iz drugega odstavka 341. člena ZFPPIPP.
zapuščina brez dediča - oklic neznanim dedičem - oklic neznanim upnikom - izročitev zapuščine brez dedičev - stroški oklica
Za oklic neznanim upnikom na podlagi drugega odstavka 142a. Člena ZD je sodišče razumno uporabilo enak način objave, kot je predpisan za objavo oklica neznanim dedičem.
Stroške objave mora nositi Republika Slovenija,na katero je v konkretni zadevi prešlo zapustničino premoženje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ravnanje toženke ni bilo protipravno. Na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja je namreč njena parcela predstavljala t.i. gradbišče, ki je v smislu 8. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 opredeljeno kot zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in zemljišče ob tem zemljišču oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del, ki so v zvezi z gradnjo. Toženka je torej morala svojo parcelo ustrezno ograditi in zavarovati, kot je to predpisano v drugem odstavku 8. člena Pravilnika o gradbiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009720
ZPSPP člen 24, 24/2, 26. ZFPPIPP člen 227, 248, 248/1. ZPP člen 274, 274/1, 337, 337/1.
stečajni postopek - odpoved najemne pogodbe - oblikovalno upravičenje - res iudicata - načelo koncentracije postopka - nedovoljene pritožbene novote
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je stečajni upravitelj najemno pogodbo odpovedal z dopisom, ne pa sodno, zaradi česar pogodba naj ne bi bila veljavno odpovedana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010359
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 502.c, 502.c/1.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve - pristnost oporoke - zmota
Ali je mogoče sodnika v sodnem postopku spraviti v zmoto, ni pravno, temveč dejansko vprašanje, o katerem je potrebno odločiti v vsakem primeru posebej. Pavšalno zatrjevanje pritožbe s tem v zvezi in sklicevanje na drugo kazensko zadevo, zato ni utemeljeno. Sodnica v zapuščinskem postopku ni ugotavljala, ali je oporoko, s katero je zapustnica zapustila svoje premoženje obdolženki, podpisala zapustnica, temveč je oporoko zgolj razglasila in z njo seznanila dediče, ki tedaj zoper njo niso ugovarjali. Zaradi navedenega so neutemeljena pritožbena izvajanja, da je izvedla postopek ugotavljanja pristnosti oporoke.
Pritrditi je pritožbi državnega tožilca, da senat pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ne more dokazov, predlaganih v obtožnici, ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način, kot ocenjuje dokaze, ko odloča o obdolženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave, temveč je naloga senata, da oceni, ali je zbranih dovolj dokazov za utemeljen sum, ki opravičuje vložitev obtožbe in nadaljnji kazenski postopek po obtožbi. Senat sodišče prve stopnje pa se je spustil prav v tako presojo.
ZFPPIPP člen 128, 128/1, 226, 226/4, 226/4-5, 374, 374/13.
plačilo stroškov stečajnega postopka - ugovor zoper načrt razdelitve - posebna razdelitvena masa - ločitveni upnik - zmotna uporaba materialnega prava
S tem, ko je sodišče prve stopnje ločitvenemu upniku naložilo plačilo vseh ostalih stroškov, torej tudi tistih, ki s to posebno stečajno maso nimajo nobene stvarne zveze oziroma ta ni pojasnjena, razen tako, da je sodišče sledilo upravitelju, ki je predlagal, da ta ločitveni upnik iz te posebne stečajne mase plača vse ostale stroške, ker jih sicer ne bo mogoče pokriti, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009776
ZPIZ-1 člen 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1.
prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - vračilo invalidske pokojnine - invalidnina za telesno okvaro - dodatek za pomoč in postrežbo - omejitev zavarovalnega kritja
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 določa, da sme zavod terjati odškodnino ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih. Vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožeča stranka od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres izplačanih invalidskih pokojnin, nadomestila za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in postrežbo pred poplačilom ostalih oškodovancev.
ZPP člen 343, 343/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 341.
stečajni postopek - sklep o ugovoru - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - razveljavitev sklepa - najboljši ponudnik - zavrženje ugovora - pravni interes za pritožbo - prenehanje pravnega interesa v pritožbenem postopku
Najboljšemu ponudniku je pravni interes za pritožbo zoper sklep o ugovoru naknadno prenehal, ker je bil sklep z drugo odločitvijo višjega sodišča razveljavljen (razveljavljen pa je bil tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe) in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.
napotitev - stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - razvezni pogoj
Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, zakaj je izločitveno pravico upnice pod zaporedno št. 21 končnega seznama izločitvenih pravic z dne 27. 12. 2017 priznal pod razveznim pogojem, toda hkrati soglašal, da to v skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni, da jo je prerekal. Ker upničina izločitvena pravica temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, se zanjo uporabljajo pravila iz 312. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, temelječo na izvršilnem naslovu, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja. V konkretnem primeru je to stečajni dolžnik.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - zavrnitev dokaznega predloga
Pravnega posla, na podlagi katerega bi prišlo do ustanovitve predmetne služnosti, tožnica ni dokazala. Takšnega pravnega posla ne more nadomestiti vedenje niti morebitno soglasje tožencev oziroma njunih pravnih prednikov za izgradnjo oziroma za vzdrževanje elektroenergetskih naprav, kot to smiselno zatrjuje pritožba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019318
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 498.a, 498.a/1, 498.a/2. KZ člen 240, 244, 252, 252/1, 252/2, 252/3. URS člen 33.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - razlogi o odločilnih dejstvih - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravnomočna sodba - sodna praksa kot vir prava - pranje denarja - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pravica do zasebne lastnine - načelo sorazmernosti - sodna pristojnost - absolutno zastaranje kazenskega pregona
Postopek za odvzem premoženja ni dejanje kazenskega pregona, temveč gre za poseben ukrep sui generis, ki ima procesno pravni značaj, za katerega je v obravnavani zadevi značilno, da ne razpolagamo s pravnomočno sodbo, s katero bi bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-94), kljub temu pa je na podlagi listinskih dokazov ter upoštevaje zagovor obdolženca očitno, da denar izvira iz predhodnih kaznivih dejanj, za katere je bil obdolženec pravnomočno obsojen v Republiki Franciji.
Čeprav zakon roka v drugem odstavku 498.a člena ZKP izrecno ne določa, je državni tožilec pri vložitvi predloga kljub temu omejen in vezan s pogoji, ki jih določa 1. točka prvega odstavka 498.a člena ZKP in drugi odstavek 498.a člena ZKP ter z drugimi procesnimi odločitvami, zato ne gre za pravno praznino oziroma primer, kot to poskuša prepričati pritožba, da bi lahko državni tožilec kadarkoli podal predlog po 498.a členu ZKP. V konkretnem primeru je za ugotavljanje obstoja pogojev iz 1. prvega odstavka 498.a člena ZKP bil odločilen pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca v Republiki Franciji ter izvedba postopka v skladu z drugim odstavkom 498.a člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da postopek po 498.a členu ZKP ne predstavlja kazenske sankcije v smislu določb Kazenskega zakonika, kjer bi lahko prišle v poštev določbe o absolutnem zastaranju kaznivega dejanja, temveč da gre za postopek posebnega procesnega ukrepanja, za katerega ne veljajo določbe o zastaranju kazenskega pregona niti druge materialnopravne določbe. S takšno opredelitvijo določbe 498.a člena ZKP v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki dodaja, da v prid takšni razlagi nenazadnje kaže tudi sistematična umestitev določbe 498. a člena ZKP v zakon, saj predstavlja nadaljnjo konkretizacijo določbe 498. člena ZKP, ki določa zakonske pogoje za odvzem predmetov ne glede na vprašanje, ali se je postopek končal z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo ali pa z ustavitvijo postopka, le da so pri določbi 498.a člena ZKP razlogi za odvzem dopolnjeni še z možnostjo pranja denarja, ki ima svoje kriminalno poreklo.