ZPP člen 245, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - strokovna institucija kot izvedenec - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za pisno izdelano mnenje - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - višina materialnih stroškov
V primeru, ko je izvedenstvo zaupano strokovni instituciji, je do priznanja nagrade in stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja upravičena institucija in ne strokovnjak iz te institucije, ki mu je bila s strani predstojnika institucije dodeljena oprava izvedenskega dela.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 12, 163.
predhodno vprašanje - dedovanje kot predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt stranke med postopkom - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - dedna transimisija
Gre za predhodno vprašanje, kdo so dedičevi dediči.
Ali bo sodišče samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, je predmet presoje sodišča. Praksa je glede tega različna, saj prekinitev postopka ni obligatorna. Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Prekinitev enega zapuščinskega postopka je lahko smotrna, če sta ista dediča v nenehnih sporih, medtem ko drugi zapuščinski postopek teče in v času odločanja o prekinitvi tega postopka še ni gotovo, kako se bo zaključil.
CESTE IN CESTNI PROMET - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009770
URS člen 26. OZ člen 10, 131, 131/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 39, 39/1, 126. ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine
Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.
Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo).
ZEPDSV člen 18, 19.. OZ člen 347.. ZDR-1 člen 144.
nadurno delo
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da bi morala tožena stranka hraniti (in sodišču predložiti) evidenco izrabe delovnega časa in stroškov dela, oprlo na določbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Iz teh določb izhaja, da mora delodajalec med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, torej tudi podatke o opravljenih nadurah (18. člen ZEPDSV). Tudi ta evidenca se hrani kot listina trajne vrednosti, delodajalec pa jo je dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa (19. člen ZEPDSV). Tožena stranka bi s predložitvijo teh listin, ki jih je bila na podlagi zakona dolžna trajno hraniti, lahko dokazovala, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam in dokaznim predlogom tožnika o številu opravljenih nadur v vtoževani višini posamične nadure.
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 245, 245/2.
poslovna sposobnost stranke - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 3, 3/3, 5, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - kršitev načela konktradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - padec na mokrih tleh - standard povprečno skrbnega človeka - splošno znano dejstvo
V skladu z drugim odstavkom 213. člena ZPP sodišče odloča o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, vendar je pri tem omejeno z načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP) in v okviru tega načela s pravico strank do izjave. Upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga ne more biti ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov, saj tak razlog za zavrnitev nujno vsebuje prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da se ne more podaljšati, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
plačilo razlike plače - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - delovna uspešnost - znižanje plače - odsotnost z dela
Toženka je imela nagrajevanje zavarovalnih zastopnikov urejeno po t.i. provizijskem sistemu, ki pomeni, da je bil zastopnik nagrajen glede na ustvarjeno realizacijo (sklenjene zavarovalne pogodbe), ob tem pa je bilo tudi odločilno, da je bila zavarovalna premija po sklenjenih zavarovalnih pogodbah tudi dejansko plačana. To poenostavljeno povedano pomeni, da je bil zavarovalni zastopnik za mesec, v katerem je bila premija dejansko plačana, upravičen do določene provizije oziroma do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Znesek pripadajoče provizije se je korigiral s faktorjem prisotnosti na delu. V kolikor je delavec v posameznem mesecu prisoten na delu vse delovne dni, znaša faktor 1, v primeru delne odsotnosti sorazmerno manj, v primeru popolne odsotnosti pa 0/nič). Faktor prisotnosti se je uporabil le v primeru odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta ali bolniškega staleža, ne pa zaradi državnih praznikov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ureditev pravilnikov, ki ob uporabi faktorja prisotnosti znižuje plačo za delovno uspešnost v primeru upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež), nezakonita, ker je v nasprotju z določbami 6. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012208
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 147, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Prva toženka je z organizacijo delovnega procesa na način, da se je moral tožnik pred začetkom dela zglasiti pri izmenovodski mizi, ki je bila nepravilno postavljena tik ob transportni poti, in s tem, ko v proizvodni hali ni ustrezno označila peš poti, po katerih bi delavci lahko varno hodili, kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1. V skladu s to določbo je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo. Zato je prva toženka za obravnavani škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi njen delavec, ki je v trenutku škodnega dogodka upravljal s spornim samovoznim delovnim strojem, bodisi s hupanjem bodisi s kakšnim drugačnim opozorilom, moral skupino delavcev na transportni poti opozoriti na bližajoči se voziček, pa tega ni storil.
delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba
Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca.
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - nedelujoče poslovodstvo
Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.
V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.
Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - rop - rok za podajo odpovedi
Zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, ker je glede vseh očitanih kršitev podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je nepravilen. Kot to izhaja iz doslej znanih podatkov v spisu, se je direktor tožene stranke o vseh okoliščinah primera glede kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice, seznanil šele 30. 6. 2015, ko je imel s tožečo stranko daljši razgovor v hotelu, oziroma po prejemu pisnih izjav delavk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila izredna odpoved tudi v zvezi s kršitvijo iz 3. točke prepozna, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede te kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice tožene stranke dne 13. 4. 2015.