denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bolezenska stanja - predhodna poškodba oškodovanca - zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo - vzročna zveza - teorija jajčne lupine - adekvatna vzročnost
Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
Stranski intervenient s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka, ki se ji je v pravdi pridružil, v večjem obsegu odškodninsko odgovorna, kot je to odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, deluje v nasprotju s pravnim interesom tožene stranke.
Kadar si pravdna dejanja (kamor je šteti tudi redno pravno sredstvo - pritožbo stranke in stranskega intervenienta na njeni strani) nasprotujejo, veljajo dejanja stranke in ne stranskega intervenienta (četrti odstavek 201. člena ZPP).
materialnopravna razlaga pogodbenih določil - dogovor o pobotu - učinki začetka stečajnega postopka - zakonski pobot po zfppipp - vračilo preplačila - dobava toplotne energije
Citirano pogodbeno določilo namreč tožnici neposredno (v nobeni situaciji) ne daje pravice zahtevati plačila stroškov peletov od toženke, ampak zgolj do poračuna (pobotanja) teh stroškov z lastno obveznostjo plačevanja mesečnega pavšala toženki v višini 5.500,00 EUR + DDV. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica ni pripravljala mesečnega obračuna peletov, kot se je to zavezala s citiranim pogodbenim določilom in stroškov ni poračunavala. To pa ne pomeni, da ima samostojni denarni zahtevek do toženke na plačilo sicer porabljenih peletov mimo pogodbenih določil, sploh pa ne v situaciji, ko sama nesporno ni plačevala stroškov mesečnega pavšala že od septembra 2013 naprej.
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokaz s pričami - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje le stranka, katere pravica je bila kršena.
Vsaka stranka je sama tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, skupnosti dokaznih predlogov namreč naše pravo ne pozna.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - res iudicata - razsojena stvar - istovetnost zahtevka
Odločitev iz predhodnega spora, ki se je vodil pred sodiščem med istima strankama v drugi zadevi, da se zavrne zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za določeno obdobje izplačati "druge bruto prejemke iz delovnega razmerja", ni ovira (razsojena stvar) za meritorno odločanje o predmetnem zahtevku tožnika za plačilo nadomestila za neizrabljeni letni dopust in sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporno leto.
ZNP člen 37, 44, 48. URS člen 2. ZPP člen 254, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazovanje z izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
Ker prokurist v mejah podeljenih pooblastil zastopa družbo, ki mu je prokuro podelila, je postavljen ob bok poslovodnih delavcev, za katere veljajo pravila za sklepanje pogodbe o zaposlitvi skladno s 73. členom ZDR-1. V 6. alineji 1. odstavka 73. člena ZDR-1 pa je določeno, da se v pogodbi o zaposlitvi s prokuristom lahko drugače (izven pravil po 9. členu ZDR-1) uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009730
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 245, 245/3, 246, 246/4. ZIZ člen 35, 147, 166. OZ člen 131, 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prenos pooblastil na upravitelja - stečajna masa - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - kondikcija - dolžnikov dolžnik - stečajni upravitelj - ločitvena pravica - predhodna odredba - izvršilni predlog - odgovornost organizacije za plačilni promet - odškodninska odgovornost - pravna kvalifikacija spora - življenjski primer - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva - domneva neprerekanih dejstev - materialno procesno vodstvo
Ker je pravna prednica tožnice v stečajno maso dolžnika plačala vtoževani znesek, je na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani toženca, ki je znesek prejel po začetku stečaja nad dolžnikom, pa je prišlo do obogatitve. Ker sta prikrajšanje tožnice na eni in obogatitev toženca na drugi strani v vzročni zvezi, je kondikcijski zahtevek utemeljen. Stečajna upraviteljica bi sicer lahko izbrala tudi drugo pot in znesek, za katerega je bila prikrajšana stečajna masa, zahtevala neposredno od toženca, vendar pa se ena in druga možnost ne izključujeta.
nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - pravni standard nevzdržnost zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja zakoncev
Razvidno je, da toženka nasprotuje razvezi zakonske zveze predvsem iz razloga, ker med pravdnima strankama še niso urejena premoženjskopravna razmerja. Vendar to ni razlog, ki bi onemogočal razvezo zakonske zveze.
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da postane nevzdržna za enega od zakoncev. Tožnik je v tožbi jasno navedel, da s toženko že dolgo ne živi več skupaj in da je zakonska zveza nevzdržna, ker med pravdnima strankama ni več razumevanja. Ugotovljene okoliščine izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze za tožnika.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - napaka sodišča pri vročanju - ravnanje tretje osebe - upravičen vzrok za zamudo
Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
odškodninska odgovornost podjemnika - padec z balkonske ograje - obisk na domu - najemno stanovanje - nedopustno ravnanje - malomarno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - izključitev vzročne zveze - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
To, če je najemnik za napako v pričvrstitvi ograje vedel, vzročne zveze med ravnanjem prve toženke in nastalo škodo, ni pretrgalo. Tisti, ki so povzročili škodo, a delali neodvisno drug od drugega, za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
Malomarnost najemnika stanovanja (ki ni poskrbel za sanacijo slabo izvršenega dela prve toženke) ni tak dogodek, ki bi lahko izključil vzročno zvezo z malomarnim ravnanjem strokovnjaka - monterja prve toženke.
Sodišče v tej zadevi ne obravnava zahtevka (naročnika) zaradi jamčevanja za podjemnikove napake, ampak odškodninski zahtevek (tretjega/nepogodbenega oškodovanca), ki je posledica civilnega delikta. Roki, ki jih OZ določa za uveljavljanje zahtevkov zaradi kršitve pogodbe, torej ob obravnavi tožbenega zahtevka po 131. členu OZ, ne pridejo v poštev.
razdelitveni narok - izpodbijanje terjatev drugega upnika
Ker lahko glede na določbo drugega v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ dolžnik terjatev upnika izpodbija na razdelitvenem naroku le, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, je glede na zgoraj navedeno pritrditi sodišču prve stopnje, da navzočnost dolžnika na naroku ni bila nujna, saj je upnikovo terjatev izpodbijal že pred razdelitvenim narokom z ugovorom po izteku roka.
ZPP člen 116, 139, 139/6, 458, 458/3. ZVPSBNO člen 20.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročitev sodbe - napačna vročitev - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vrnitev v prejšnje stanje - obvestilo o prispelem pismu
Ker tožnica sama priznava, da ji je bilo sodno pisanje vročeno 20. 9. 2016, kar potrjuje tudi vročilnica, se na kršitev pravil o vročanju oziroma na napačno ravnanje poštne uslužbenke pri vročanju ne more uspešno sklicevati.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - varstvo in vzgoja otroka - stiki - določitev stikov - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Obseg potreb preživninskega upravičenca, ki jih sodišče upošteva je odvisen od višine sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Očetov mesečni dohodek znaša 665,00 EUR, v nasprotju z materjo, ki prejema izredno visok mesečni dohodek v višini 4.900,00 EUR. Tako oče kot mati živita v svojem stanovanju. Oče je lastnik še dveh stanovanj, za kateri plačuje kredit in ju oddaja ter ju namerava v prihodnje prodati. Ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je očetovo premoženjsko stanje solidno, v primerjavi z materinim, ki je tako zelo dobro, da po njeni lastni izpovedbi ne dela kompromisov pri stroških (ne pri nakitu, ne pri avtomobilu) in da niti ne ve, kakšne dohodke pravzaprav ima.
Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev, ob dejstvu, da mati poleg A. A. preživlja še enega otroka, ob izredno visokem neto dohodku, s katerim mesečno razpolaga in glede na to, da mladoletni A. A. preživi veliko časa s svojim očetom, da v času izvajanja stikov ni vsa skrb v celoti na njegovi materi, je pravilna odločitev sodišča, ki je breme preživnine razporedilo tako, da je mati dolžna pokriti 60 % priznanih potreb, oče pa 40 %.