ZPP člen 139, 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1. ZTLR člen 58, 58/3.
fikcija vročitve - ugodilna zamudna sodba - sklepčnost zahtevka - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče toženca - priposestvovanje stvarne služnosti poti
Fikcija vročitve se veže na naslov dejanskega prebivališča, ki ni nujno isti kot je formalno prijavljeno prebivališče.
Glede na to, da je fikcija vročitve sprejemljiva, če naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi oziroma ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil, bodo za odločitev pomembne tako toženčeve navedbe, da ima dejansko prebivališče v B., kot tudi tožnikove navedbe, da toženec tudi po sklenitvi najemne pogodbe brez izjeme kot svoj naslov navaja A., na katerem tudi redno prevzema pošiljke.
spor iz razmerij med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki - določitev stikov z otrokom - preživnina - nasilje v družini - zanemarjanje otroka - poročilo centra za socialno delo - otrokova korist - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka
Pogoji za varen in zdrav razvoj otroka pri materi se tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem eskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.
Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje, v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri dečkovi materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike z njim ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da dečkov oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo deček lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.
S pomočjo centrov za socialno delo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - res iudicata - razsojena stvar - istovetnost zahtevka
Odločitev iz predhodnega spora, ki se je vodil pred sodiščem med istima strankama v drugi zadevi, da se zavrne zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za določeno obdobje izplačati "druge bruto prejemke iz delovnega razmerja", ni ovira (razsojena stvar) za meritorno odločanje o predmetnem zahtevku tožnika za plačilo nadomestila za neizrabljeni letni dopust in sorazmernega dela regresa za letni dopust za sporno leto.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba na drugi stopnji - podlaga tožbenega zahtevka - upravna izvršba po uradni dolžnosti - rušitev objekta - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - rušenje črne gradnje - nezakonito ravnanje organa - protipravno ravnanje - protipravnost ravnanja inšpektorja - potrebna skrbnost - pojem doma - sodba praksa ESČP - pravna praznina - zakonska ureditev - odlog izvršbe - stanovanjski objekt - primernost in sorazmernost ukrepa
Pritožbeno sodišče lahko z vmesno sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno. Sodišče z izdajo vmesne sodbe razcepi tožbeni zahtevek v njegov ugotovitveni kvalitativni del, torej v del, ki se nanaša na ugotovitev vsebine določene pravice ali pravnega razmerja in v njegov dajatveni del (kvantitativni) del, ki se nanaša na višino oziroma znesek obveznosti.
Da gre za protipravno ravnanje organa, mora biti prekršena neka delovna dolžnost in pri tem mora biti uslužbenec neskrben. Pri tem je to odvisno od neskladnosti s pravom, vendar ni vsako neskladje s pravom podlaga za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ bi v izvršbi že lahko tehtal prizadete dobrine doma in javne koristi. Tudi v času odločanja inšpekcijskega organa v izvršbi se je že zahtevalo, da upravni organ presodi, ali je poseg za dosego namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
Ker je podana protipravnost ravnanja tožene stranke in vzročna zveza, je podana tudi protipravnost samega načina rušenja stanovanjske zgradbe oz. tega škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
Stranski intervenient s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka, ki se ji je v pravdi pridružil, v večjem obsegu odškodninsko odgovorna, kot je to odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, deluje v nasprotju s pravnim interesom tožene stranke.
Kadar si pravdna dejanja (kamor je šteti tudi redno pravno sredstvo - pritožbo stranke in stranskega intervenienta na njeni strani) nasprotujejo, veljajo dejanja stranke in ne stranskega intervenienta (četrti odstavek 201. člena ZPP).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - napaka sodišča pri vročanju - ravnanje tretje osebe - upravičen vzrok za zamudo
Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010460
ZPP člen 115. SPZ člen 43, 43/1, 48, 48/2. OZ člen 190.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - obogatitev - supeficies solo cedit - sestavina nepremičnine - pasivna legitimacija lastnika - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Ker zaradi temeljnega načela stvarnega prava, da je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno, ali je na, nad ali pod nepremičnino (superficies solo cedit), vlaganja lastnika nepremičnine postanejo njen del, lahko graditelj, ki je vlagal s soglasjem lastnika, od njega zahteva le tisto, za kar je bil ta obogaten. Sodišče prve stopnje je tožnikova podredna zahtevka na povrnitev vlaganj pravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da pasivna legitimacija tožencev ni podana. Ob vložitvi tožbe namreč nista bila več lastnika nepremičnine, prav tako pa tudi ne v času opravljenih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
stroškovna odmera - odmera pravdnih stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odvetniški stroški - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - materialni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Tožena stranka je s končno odločbo v pravdi v celoti uspela. Upravičena je torej tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, ne glede na njen uspeh v njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010075
ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 97, 97/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZOdv člen 2, 71a.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pooblaščenec dolžnika - pooblaščenec, ki ni odvetnik - presoja vsebine pooblastila za zastopanje - prepoved odplačnega zastopanja - nepravilno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti.
Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč.
Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposlovna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovanca - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - avtomatska premična vrata - pomična vrata v trgovini - premoženjska in nepremoženjska škoda - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - vpliv starosti oškodovanca na višino odškodnine - zdraviliško zdravljenje
Zavarovanec toženke je odškodninsko odgovoren za tožničino hudo telesno poškodbo, ker v trgovini ni poskrbel za ustrezno delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla natanko v trenutku, ko se je med vratnimi krili nahajala tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00010770
ZPP člen 8, 224, 224/1, 258, 258/2, 262, 262/1, 285. ZNVP člen 16, 16/3. OZ člen 335, 335/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravica do izvedbe dokaza - opustitev zaslišanja stranke - vabilo stranki k zaslišanju - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke po odvetniku - dobrovernost - domneva dobre vere - stroški postopka - nagrada za zastopanje več oseb - obseg zapuščine - dedna pravica - zastaranje - dokazna ocena - uvedba zapuščinskega postopka
Čeprav sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pravica pritožnikov do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena. Pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna, sodišče pa je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo.
V primeru, da stranko v pravdi zastopa odvetnik, so obveznosti sodišča, ki izvirajo iz načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), zmanjšane na minimum.
Sodišče se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da sta bili toženki oktobra 2006, ko je prišlo do vpisa spornih obveznic na njuna računa v centralnem registru pri KDD, v dobri veri, da so sporne obveznice spadale v zapuščino po njunem pokojnem očetu, razlogov, da bi o tem dvomili, pa nista imeli. Pravilno je zaključilo, da sta toženki po tretjem odstavku 16. člena ZNVP na izvirni način postali zakoniti imetnici spornih obveznic, kar pomeni, da sta z njimi smeli razpolagati in zato ob njihovi poznejši prodaji in prejemu kupnine nista bili obogateni brez pravnega temelja na škodo tožnikov.
Toženki bi kot pravni naslednici po pokojnem očetu (A. A. ml.), ki je v denacionalizacijskem postopku po svojem očetu (A. A. st.) opravljal funkcijo skrbnika za poseben primer, morali tožnikom prepustiti njihov del spornih obveznic. Ta njuna obveznost, ki je prešla na toženki z dedovanjem, je zapadla naslednji dan po zapustnikovi smrti; ker je A. A. ml. umrl ... 2004, tožniki pa so svoje dedne pravice po A. A. st. prvič uveljavljali šele novembra 2011, ko so predlagali uvedbo zapuščinskega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njihova terjatev že pred tem zastarala, saj bi jo morali uveljaviti najpozneje v splošnem petletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 335. člena OZ).
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3, 642, 642/2.
podjemna pogodba - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - manjvrednost izvedenih del - refleksna škoda - pobotni ugovor
Ni sporno, da je toženi stranki nastala škoda na fasadi, vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani njeni elementi, splošni predpostavki: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, in posebni predpostavki: nastanek škode, ki je v vzročni zvezi z napako. Izključitev ene od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker tožena stranka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo, je bil pobotni ugovor iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - duševno zdravje - psihiatrično mnenje - opravilna sposobnost - pravica do izjave v postopku
Sodišče je svoj dvom o strankini opravilni sposobnosti utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca, ki je podal svoje izvedensko mnenje. Stranki pa ni bilo omogočeno, da se z mnenjem seznani in do njega opredeli.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - višina deležev na skupnem premoženju - nova stvar - nastanek nove stvari - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - skupna vlaganja - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - izvedensko mnenje - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - nematerialni prispevek - skrb za dom in družino - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dokazna ocena
V času uporabe ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, čeprav se presojajo po materialnopravnih določbah ZZZDR glede premoženjskih razmerij med zakoncema, stvarnopravne posledice le v primeru, če so v času trajanja zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti izvedena dela spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, oziroma da jo je bilo mogoče šteti za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, ali ob predpostavki, da je obstajalo soglasje drugega zakonca za pridobitev solastninske pravice na tej stvari.
Spor o višini deležev na skupnem premoženju ni obračunska pravda. Gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema. Upoštevati je treba celotno obdobje njunega skupnega življenja, celoto skupnega premoženja, ki ga v tem času ustvarita, in upoštevati celovit pristop pri ugotavljanju deležev na celotnem premoženju, ne pa po posameznih stvareh. Od tega izhodišča ni mogoče odstopiti niti tedaj, kadar gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Slednje lahko vpliva le na presojo o velikosti deležev posameznega partnerja na ugotovljenem skupnem premoženju. Dejstvi, kdaj je bila obravnavana stanovanjska stavba zgrajena in kdaj se je pravdnima strankama rodila skupna hči, torej sami po sebi ne moreta biti odločilni. Prav tako pa tudi ne zgolj dejstvo višine vložka, ki ga predstavlja toženčevo posebno premoženje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obe stranki v skupno premoženje vložili znatno posebno premoženje: toženec zemljišče z delavnico ter del gradbenega materiala, tožnica pa pretežni del (83% kupnine) od prodanega stanovanja. Na strani toženca je ugotovilo in upoštevalo še njegovo fizično delo z gradnjo, obrtniško delo s kompenzacijami in pomoč njegovih prijateljev pri gradnji, ki jo je oddelal. Na strani tožnice pa je kot pravno upoštevno ugotovilo njeno skrb za gospodinjstvo, dom in avto, kar vse je financirala s svojo redno plačo, ter vzgojo in varstvo skupne hčerke.