izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži pooblastilo s predrugačenim datumom, poziva na odpravo pomanjkljivosti. Odvetnikovo predrugačenje datuma na pooblastilu nima značaja formalne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pozivom na predložitev novega pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048480
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2. ZFPPIPP člen 391. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2.
prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - postopek za oceno ustavnosti - novela ZFPPIPP-G - postopek osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok - ustavnost zakonske določbe
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G (Ur. l. RS, 27/16).
spor o pristojnosti - gospodarski spor - premoženjskopravni spor - zbornica kot stranka - pravna oseba zasebnega prava
Tožnica kot zbornica ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Po vsebini spornega razmerja prav tako ne gre za spor iz 482., 483. ali 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o gospodarskih sporih (objektivni kriterij).
dopuščena revizija - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - izdaja sklepa - vložitev vloge na nepristojno sodišče - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - pravica do izjave v postopku - pravica do sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS,
- ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča,
- ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.
ZD člen 59, 60, 126, 126-2, 126-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dedna nevrednost - oporočna sposobnost - poslovna sposobnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2, 101. OZ člen 360.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - pravni temelj terjatve - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - nepremagljive ovire - višina finančnega popravka - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Podlaga za prenos finančnih popravkov v breme tožene stranke sta v konkretnem primeru tako pogodba o sofinanciranju kot tudi Uredba 1083/2006/ES v delu, v katerem ureja finančne popravke držav članic.
Institut zastaranja sili upnika k čimprejšnji uveljavitvi svojih pravic, razrešitvi spornega razmerja in s tem vzpostavitvi pravne varnosti, vendar se ga ne sme uporabljati pretogo, tako da upniku nalaga nesorazmerna bremena. V času, ko je tekel postopek pred Evropsko komisijo (EK) za izrek finančnega popravka državi članici - tožeči stranki, ni bilo razumno pričakovati, da bo tožeča stranka vnaprej, "na zalogo" zaradi pretnje zastaranja njene terjatve uveljavljala dotlej še negotov, po višini pa še sploh ne opredeljen znesek od upravičenca. To bi jo sililo v sodni postopek, katerega izid bi bil z vidika časa vložitve tožbe povsem negotov. Glede na okoliščine tega primera je čas postopka pred EK mogoče šteti za nepremagljive ovire iz 360. člena OZ.
V primerih, ko izhaja nepravilnost iz sfere upravičenca, ni videti prave podlage za razkorak ali prekvalificiranje finančne nepravilnosti, kot jo je ugotovila EK, v drugo. Čeprav Smernice glede meril in stopnje popravkov ostajajo na priporočilni ravni, namreč državi članici ne dajejo popolne diskrecije v razmerju do (končnega) upravičenca. Kot opozarja tožeča stranka v reviziji, je v skladu s to uredbo in Uredbo 1828/2006/ES država dolžna obveščati EK o ugotovljenih nepravilnostih, o možnostih izterjave ter sodnih in upravnih postopkih ter razlogih za opustitev postopkov izterjave. EK torej (upravičeno) pričakuje upoštevanje Smernic in z njimi določenih priporočenih meril in stopenj popravkov, razen če za odstop od njih obstojijo utemeljeni razlogi.
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - zakonito dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev vložitve pravnega sredstva - dediščinska tožba - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - protipravnost - dopuščena revizija
Res je sicer, da v sodni praksi velja stališče, da če oškodovanec opusti pravno varstvo, s katerim lahko uveljavi odpravo posledic protipravnega ravnanja nosilca oblasti, ima ta opustitev učinek pretrganja vzročne zveze (glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 827/2008, II Ips 1014/2007, III Ips 105/2007). Vendar pa to pravilo ni absolutno - vprašati se je treba, ali je imel udeleženec postopka na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi konkretno dosegel odstranitev protipravnega ravnanja in njegovih posledic.
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odložitvena začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
Pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.
Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe ex tunc prenehali (vsi) njeni pravni učinki. Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00047029
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 17, 18, 18/3, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - razveza zakonske zveze - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - pojem običajnega bivališča - stalnost prebivanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, vendar pa le izjemoma. Odločitev je odvisna od presoje, ali bi glede na določilo 300. člena ZPP z združitvijo bilo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046945
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o preužitku - učinki pogodbe - predmet pogodbe - skupno premoženje zakoncev - pravica do izjave v postopku - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sodba o razveljavitvi učinkov pogodbe o preužitku, ki je sklenjena z enim od zakoncev, učinkuje tudi na drugega zakonca, čeprav je predmet pogodbe o preužitku postal skupno premoženje zakoncev po določbah ZZZDR preden je bila pogodba razveljavljena, s sodbo pa je zajet samo zakonec, ki je sklenil pogodbo o preužitku, drugi zakonec pa ni bil stranka sodnega postopka.