ZTFI člen 7, 186, 186/2, 187, 189, 190, 191, 237/3, 238/2. ZUS-1 člen 64. Sklep o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov člen 3, 3/2-2, 3/3. Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih ter pomožnih investicijskih storitev člen 6, 6-1, 6-5, 17.
odvisni borznoposredniški zastopnik – zavrnitev zahteve za vpis v register odvisnih borznoposredniških zastopnikov – opis del – delovne izkušnje
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi priložene dokumentacije v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej ugotovila, da A. G. izkazuje enoletne primerljive delovne izkušnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ... z dne 1. 9. 2008, v nadaljevanju obrazložitve pa zaključuje, da omenjene izkušnje niso izkazane, zato so te navedbe tožene stranke same s seboj v nasprotju.
ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 6, 9. ZPOmK-1 člen 81, 81/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
provizije za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank - provizije v bančnem sektorju – usklajeno ravnanje na trgu - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – upoštevni trg pri usklajenem ravnanju – usklajena ravnanja, ki nimajo negativnega učinka na konkurenco – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi.
Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.
Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
ZPOmK-1 člen 12, 12/1, 16, 16/2, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
udeležba v postopku - rok za zahtevo - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
V postopku nadzora nad izvajanjem ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena PES (sedaj 101. in 102. člena PEU), Urad odloča samostojno, čeprav se sicer konkurenčno pravo Evropske skupnosti [sedaj Evropske Unije] izvršuje vzporedno s strani Evropske komisije in za konkurenco pristojnih nacionalnih organov, in sicer v okviru Evropske mreže za konkurenco (v nadaljevanju EMK). Za EMK je namreč značilen sistem vzporednih pristojnosti, ko Evropska komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izvršujejo evropsko konkurenčno pravo vzporedno, s tem, da se lahko primeri tudi porazdelijo, na podlagi prožnih meril.
Glede na navedeno tožeči stranki ni bilo treba čakati na odločitev Evropske komisije in bi lahko pred iztekom roka iz tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1
priglasila udeležbo v postopku pred Uradom. Zato so njene navedbe o domnevni izgubi procesnih upravičenj za vodenje postopka pred Evropsko komisijo (zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) in o domnevnem prejudiciranju odločitve Evropske komisije (zavrženju njene prijave zaradi vodenja postopka pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence) neutemeljene. Evropska komisija bi namreč lahko kljub temu, da je Urad (že) obravnaval primer prijavljene kršitve, le-to tudi sam obravnaval, če bi na podlagi razpoložljivih informacij ocenil, da je zadostna podlaga za ukrepanje.
ZFK člen 1, 1/2, 24, 26, 26/2, 42, 59, 59/4. ZZavar člen 266. ZUS-1 člen 27, 63, 63/1, 63/2, 63/2-2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
načelo kontradiktornosti - zavarovalni nadzor - finančni konglomerat - izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev - odločba o določitvi metode izračuna - uskladitev z ZFK
18-mesečno prehodno obdobje za uskladitev z zahtevami ZFK bi prišlo v poštev samo v primeru, če bi bil finančni konglomerat ugotovljen v zakonsko določenih rokih na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005.
Glede finančnih konglomeratov, ki niso bili ugotovljeni na podlagi računovodskih izkazov za leto 2005, dolžnost predložitve prvega izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev nastopi potem, ko je z odločbo določena metoda izračuna, in to - ob spoštovanju načela zaupanja v pravo - po stanju na prvi možen presečni dan, ki sledi izdaji odločbe.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost nosilca javnih pooblastil, ki odloča v konkretni zadevi, da se z navedbami stranke seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ZPOmK-1 člen 16, 16/3. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 4, 5, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81, 82. Pogodba o delovanju Evropske Unije (PEU) člen 101, 102.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - udeležba v postopku - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - rok za zahtevo - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
Zaradi zamude roka iz tretjega odstavka 16. člen ZPOmK-1 ni pravno pomembno, ali so se dejanske okoliščine od vložitve prve zahteve za udeležbo v postopku pred Uradom za varstvo konkurence do vložitve druge zahteve spremenile.
ZPre-1 člen 8, 8/2, 8/2-1. ZTFI člen 501, 501/1, 514. ZUS-1 člen 42.
pravica do izjave v postopku - pravni interes za tožbo - upravni spor - združitev postopkov - prevzemi - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja - okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev - dejanski stan domneve usklajenega delovanja - kapitalska povezanost
1. Generalna klavzula iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pomeni podlago za oblikovanje nove, samostojne okoliščine, na kateri bo temeljila domneva usklajenega delovanja. Zanjo, enako kot za okoliščine iz prve in druge alineje, velja zahteva, da se nanaša na konkretno pridobitev vrednostnih papirjev v konkretni ciljni družbi. Zato okoliščina, ki ni povezana s konkretno pridobitvijo vrednostnih papirjev, ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
2. Razlogov, s katerimi tožena stranka v odgovoru na tožbo dopolnjuje izpodbijano odločbo, sodišče ne upošteva. Sicer bi bila tožeči stranki odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Na načelni ravni ni mogoče izključiti prisoje denarne odškodnine v primeru, ko z nedopustnim ravnanjem drugi niso seznanjeni, torej, ko ne pride do posega v ugled posameznika ampak je prizadeta le njegova čast.
predlog za dopustitev revizije – lastninska tožba – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za uporabo 93. člena SPZ je bistvena ocena, ali ima toženec na podlagi sklenjene pogodbe pravico do posesti stanovanja, ne pa, ali je pridobil lastninsko pravico ali ne in ali je že plačal kupnino ali ne. Sodišče bi se moralo do tega, ali toženec ima pravico do posesti, ker je v pogodbi navedeno, da stanovanje kupuje kot posrednik, opredeliti le, če bi tožnica tak ugovor uveljavljala. Tožnica pa s predlogom tega ni izkazala.
OZ člen 364, 364/2, 366, 366/1, 369, 369/3. ZOR člen 387, 387/2, 389, 389/1, 392, 392/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - umik tožbe - načelo vestnosti in poštenja - odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - izpolnitev obveznosti po poravnavi
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 389. členu ZOR, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva. 389. člena ZOR se lahko uporabi, dokler ima vložena tožba učinek na tek zastaranja. Ko se učinek vložene tožbe na potek zastaranja konča, tudi umik tožbe ne more imeti učinka, določenega v 389. členu ZOR. Tožba pa ima učinek (vpliv) na potek zastaranja od dneva vložitve, ko pretrga zastaranje, pa vse do dneva, ko prične zastaranje ponovno teči. V primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, prične zastaranje teči znova, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.
OZ člen 1060. ZOR člen 154, 192, 200, 203, 912, 913.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti – obveznosti zavarovalnice – obročno plačilo zavarovalne premije – neplačilo obroka zavarovalne premije – prenehanje zavarovalne pogodbe – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – poškodba pri delu v nezavarovani jami – ravnanje oškodovanca – vinjenost delavca – uporaba zaščitne čelade – oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah
Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.
Popravni sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim je postopek končan v smislu prvega odstavka 384.člena ZPP.
Revizija, ki je le dobeseden prepis pritožbe in odgovorov pritožbenega sodišča niti ne omenja, ali od revizijskega sodišča terja le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
S trditvijo v izbrisni tožbi, da naj bi bila sporna nepremičnina v lasti tretje osebe, tožnica ni utemeljila kumulativno zahtevanega pogoja, da so bile z izpodbijano vknjižbo kršene njene pravice.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – odločanje po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah - rešeno pravno vprašanje – pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon – predlog oškodovanca - zasliševanje prič – vabilo oškodovancu - pravni pouk – oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika
Posledice neopravičenega izostanka oškodovanca z glavne obravnave, kot jih predvideva prvi odstavek 244. člena ZKP, nastopijo le, če je bilo oškodovancu vabilo pravilno vročeno.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve – zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi
Morebiten vpliv novega dokaza na višino odvzete premoženjske koristi ne more biti razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija sredstev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev izvršbe oziroma predmetov izvršbe izvršbo na nepremičnine, postane za izvršbo za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ).
sodne takse za tožbo – oprostitev plačila sodnih taks – društvo - ogrozitev dejavnosti društva
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena njena dejavnost oziroma da teh sredstev nima, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njeno zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005796
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nejasnost razlogov - pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – nasilništvo
Obramba, ki se šele v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje na nujnost odreditve izvedenstva, ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba tega dokaza lahko odločilno vplivala na drugačno presojo izvedenih dokazov, kot jo je sprejelo sodišče, zato ni mogoče sklepati na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.