pripor - ponovitvena nevarnost - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - rok za odločitev o pritožbi
Ker je preiskovalni sodnik s predložitvijo pritožbe in spisa senatu ravnal v skladu z določbo 4. odstavka 202. člena ZKP, senat pa je upošteval določbo 6. odstavka istega člena in o pritožbi odločil v 48 urah, pripor pa je bil podaljšan v skladu z določbo 2. odstavka 205. člena ZKP, je očitek zahteve za varstvo zakonitosti o nezakonitosti in protispisnosti izpodbijanega pravnomočnega sklepa neutemeljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Dokazna ocena sodišč prve in druge stopnje ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - posredovanje pri prostituciji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja sodišča o neogibni potrebnosti pripora zaradi varnosti ljudi je pravilna, saj izhaja iz okoliščine, da je z izvrševanjem kaznivega dejanja posredovanja pri prostituciji ogrožena varnost precejšnjega števila deklet, ki se jih peha v zdravju škodljivo dejavnost. Takšno presojo je treba namreč razlagati predvsem z vidika, da gre za ukvarjanje s prostitucijo, ki se zaradi njene prepovedanosti izvaja v neustreznih pogojih in brez vsakega zdravstvenega in siceršnjega nadzora.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - listina - kriva listina - karoserija - overitev lažne vsebine - izdaja prometnega dovoljenja z neresničnim podatkom o številki šasije
Listina v smislu 7. odstavka 126. člena KZ je tudi del karoserije, v kateri je vtisnjena tovarniška identifikacijsaka številka.
Karoserija, na katero je privarjen del pločevine s številko šasije iz drugega avtomobila in prikovičena evidenčna ploščica, s takim ravnanjem pridobi identifikacijsko številko, ki je v to vozilo ni odtisnil proizvajalec ali druga za to pooblaščena ustanova. V takem ravnanju so podani zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21369
KZ člen 112, 112/3, 169, 169/1, 169/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - obarvani naklep - zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - procesna dejanja sodišča - poizvedbe o obdolženčevih osebnih podatkih
Pri kaznivem dejanju razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ ni potrebno, da je storjeno z namenom zaničevanja, to je z motiviranim naklepom. Ta mora biti podan, če je razžalitev storjena v pogojih iz 3. odstavka 169. člena KZ.
Sodišče je s poizvedbami o obsojenkinih osebnih podatkih, ki jih zasebna tožba ni vsebovala in ki služijo pribavi podatkov iz kazenske evidence, opravilo takšno procesno dejanje, ki je bilo izvršeno zato, da bi se nadaljeval pregon zaradi očitanega kaznivega dejanja. S tem dejanjem je bilo pretrgano zastaranje kazenskega pregona in je začelo teči znova.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - vročanje - sprememba naslova - pritrditev na sodno desko - nedovoljeni dokazi - mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP) - načelo proste presoje dokazov
Center za kriminalističnotehnične preiskave ni bil odrejen za izvedenca v smislu 1. odstavka 249. člena ZKP, zato njegovo strokovno mnenje ni izvid in mnenje z odredbo postavljenega izvedenca in ne nedovoljen dokaz. Sodišče to strokovno mnenje ocenjuje po načelu proste presoje dokazov kot vsak drug dokaz, kateremu stranke lahko oporekajo.
pripor - ponovitvena nevarnost - pristojnost sodišč - krajevna pristojnost - vpliv nujnih preiskovalnih dejanj na krajevno pristojnost - obseg opravljanja preiskovalnih dejanj - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je nujna preiskovalna dejanja v smislu določbe 1. odstavka 166. člena ZKP izvedel preiskovalni sodnik drugega okrožnega sodišča, nima to nobenega vpliva na ugotavljanje krajevne pristojnosti.
pripor - begosumnost - razlogi za sum - utemeljen sum - koluzijska nevarnost
Zgolj možnost vplivanja na priče ali soobdolženca brez navedb okoliščin(e), na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je obdolženec vplival ali da je začel s pripravami za vplivanje na te osebe, ne zadošča za podaljšanje pripora iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
Posebni izdatki obdolženca v zvezi z zagovornikom, ki presegajo povprečne izdatke za stroške in nagrado zagovornika v kraju sojenja, pri čemer ne gre niti za zagovornika iz kraja obdolženčevega prebivališča (sojenje je potekalo v Ljubljani, zagovornik po pooblastilu pa je bil iz Kobarida) niti za zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, se s tem v zvezi priznajo v breme tretjega (proračuna) le v višini običajnih stroškov v zvezi z obrambo obdolženca. Pogoj je, da je v kraju sojenja mogoče zagotoviti ustrezno strokovno pravno pomoč.
Dejstvo, da tožnica nastopa kot denacionalizacijska upravičenka, ne more vplivati na njen status stranke ob izdaji odločbe o parcelaciji zemljišč, ki jo je predlagal uporabnik zemljišča in ki je bila izdana, ko Zakon o denacionalizaciji še ni veljal.
ZOR člen 65, 112, 112/1, 113, 113/1.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
razveljavitev prodajne pogodbe - izpodbojnost - zmota v predmetu - prevara - učinki izpodbojnosti - restitucija - vrnitev kupnine - začetek teka zamudnih obresti - dovoljenost revizije - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tako kot ničnost tudi izpodbojnost učinkujeta za nazaj. V obeh primerih gre namreč praviloma za napake, ki so obstajale v času sklenitve posla. Po pravni teoriji se restitucija obravnava po odškodninskih načelih, kadar je vzrok izpodbijanja pogodbe zakrivljen. Glede na navedeno je v tem primeru pravilna odločitev sodišč nižjih stopenj, da mora toženka plačati tožniku zakonske zamudne obresti od prejete kupnine od dneva, ko je tožnik kupnino plačal.
ponovna odmera pravic vojnim invalidom po novem zakonu - načelo enakosti pred zakonom - izdaja odločb z učinkom za nazaj
Kadar gre za zmanjšanje pravic, ki je ustavno dopustno, načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se takšno zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem. Za izdajo odločbe z učinkom za nazaj ni podlage v zakonu.
Tožnik, ki je priglasil dela po določbi 46. člena Zakona o graditvi objektov, se v primeru molka organa ne more sklicevati na fikcijo pozitivne odločbe (tretji odstavek 46. člena), če ni pred tem priglasil del po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Dovoljenje na podlagi priglasitve po 46. členu Zakona o graditvi objektov je namreč pogojeno z odločbo o dovolitvi priglašenih del po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - pojem splošno koristne dejavnosti
Splošno koristna dejavnost v smislu tretjega odstavka 156. člena ZOR je vsaka dejavnost, ki jo določeno okolje priznava kot potrebno in koristno in ki ne služi le interesom omejenega, vnaprej določenega kroga subjektov. Vzgoja predšolskih otrok in jezikovna vzgoja nedvomno spadata med splošno koristne dejavnosti. Ali to dejavnost izvaja proračunsko financiran zavod ali gospodarski subjekt, je z vidika varstva pred imisijami nepomembno.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost obratovalca - odgovornost imetnika stvari - alkoholiziranost obratovalca - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme
Če toženec v regresni pravdi zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan, ne zatrjuje, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo in nastankom škode, se sodišču ni treba ukvarjati z obstojem vzročne zveze.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - sodni izvršitelj kot stranka v postopku
Med tožencem kot sodnim izvršiteljem tega sodišča in samim sodiščem obstaja tesna povezava, ki lahko pri tožeči stranki vzbudi dvom v nepristranskost sodišča. Dodaten dvom lahko vzbudi pri tožeči stranki tudi okoliščina, da naj bi toženec zatrjevano škodno dejanje storil prav kot sodni izvršitelj v izvršilnem postopku proti tožeči stranki, ki teče pri istem sodišču.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Če tožeča stranka zoper toženo uveljavlja več zahtevkov, se vrednost zahtevkov lahko sešteje in dovoljenost revizije presoja glede na seštevek zneskov (prvi odstavek 41. člena ZPP; prim. 39. člen ZPP). Predpostavka za seštevanje vrednosti zneskov je, da imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago. Dolžnost stranke pa je, da navede dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago (prim. 212. člen ZPP). Če jih ne zatrjuje, se tudi določba prvega odstavka 41-. člena ZPP ne more uporabiti. V podobni zadevi je revizijsko sodišče že odločilo enako (III Ips 108/2001).
Tožeča stranka je zatrjevala le, da uveljavlja terjatve iz dobav blaga. Ni pa navedla, je bila sklenjena le ena ali več pogodb, kar pa je odločilno za presojo, ali se lahko uporabi prvi odstavek 41. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni zatrjevala odločilnih dejstev, na temelju katerih bi bilo mogoče določiti, ali imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago niti v tožbi niti v nadaljnjem teku postopka, revizijsko sodišče za odločitev o dovoljenosti revizije ni uporabilo prvega odstavka 41. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je zato preizkusilo, ali ima tožeča stranka revizijo vsaj na temelju drugega odstavka 41. člena ZPP.
Ob dejstvih, da je bilo v sodnem postopku za delitev solastne stvari odločeno (leta 1989), da obravnavane nepremičnine "pripadejo v izključno last" tožnici; da je morala tožnica vložiti tožbo zoper toženki za izpraznitev ter nepremičnin in njihovo izročitev tožnici in da je bilo temu zahtevku ugodeno (1990); da je bila navzlic tema sodnima odločbama nujna še izvršba (med katero sta, danimo, toženki soglasno izjavili, da psa, ki preprečuje izročitev nepremičnine, ne nameravata umakniti) in da je šele izvršitelj izročil nepremičnino tožnici - ni mogoče šteti, da sta bila hiša in skedenj izročena tožnici že poprej, s tem da je bil pes priklenjen na krajšo verigo.