Št.

81.

Opravilna št.

VSL sodba I Cpg 393/2002

Datum odločbe

7.1.2004

Področje

pogodbeno pravo

Oznaka

VSL03741

Pravna podlaga

ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 17, 12, 12/2, 15, 17. ZOR člen 71, 71/2, 71/3, 568, 571, 71, 71/2, 71/3, 568, 571.

Institut

najemna pogodba - bistvena vsebina

Jedro

Za veljavnost najemne pogodbe je po drugem odstavku 12. člena ZPSPP predpisana obličnost pogodbe. Pogodbeni stranki morata v pogodbi opredeliti predmet najema in višino najemnine kot bistvene sestavine najemne pogodbe (primerjaj 567. člen ZOR). Oddaja poslovnih prostorov v najem nujno predpostavlja možnost najemodajalca, da te prostore uporablja. Če bi bila ureditev dodatnega trgovskega lokala pogoj za možnost uporabe v najem danih poslovnih prostorov, bi morali pogodbeni stranki to v najemni pogodbi kot njeno bistveno sestavino o lastnostih v najem oddanega poslovnega prostora tudi zapisati. Le tako bi natančno opredelili, kakšne lastnosti mora imeti predmet najema za njegovo uporabo.

Št.

82.

Opravilna št.

VSL sodba II Cp 1434/2003

Datum odločbe

7.1.2004

Področje

stvarno pravo

Oznaka

VSL50133

Pravna podlaga

ZZD člen 37, 265, 37, 265. ZTLR člen 29, 54, 54/1, 54/2, 55, 29, 54, 54/1, 54/2, 55.

Institut

priposestvovanje - stvarna služnost - priposestvovalna doba

Jedro

Že v času, iz katerega izvira sporno razmerje, je tako veljalo, da

mora lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvrševati

upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost. Glede časa, potrebnega

za priposestvovanje, je bilo na razširjeni občni seji Zveznega

vrhovnega sodišča 4.4.1960 sprejeto načelno mnenje, da znaša doba,

potrebna za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini

dvajset let in ne več trideset let, kot so določala pravna pravila

bivšega ODZ. Sodna praksa je tako dobo sprejela tudi za

priposestvovanje služnostne pravice. Prepoved iz 55. člena ZTLR se

nanaša le na tista družbena sredstva, ki jih je imela v upravljanju

določena družbena pravna oseba.

Št.

83.

Opravilna št.

VSL sklep II Cp 1335/2003

Datum odločbe

7.1.2004

Področje

stanovanjsko pravo

Oznaka

VSL50135

Pravna podlaga

SZ člen 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2.

Institut

denacionalizacija - najemno razmerje - neprofitna najemnina

Jedro

Odločilno za presojo najemnega razmerja, ki je trajne narave, je, da

sprememba lastništva stanovanja ne vpliva na obstoj in vsebino

najemnega razmerja (1. odst. 125. člena SZ). Načelo prenosa najemnega

razmerja na uporabnika pa ureja 1. odst. 56. člena SZ, ki določa, da

mora lastnik stanovanja v primeru najemnikove smrti skleniti najemno

pogodbo z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v dalj

časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma z enim od ožjih

družinskih članov, navedenih v najemni pogodbi. Ker je bila z najemno

pogodbo med pravdnima prednikoma pravdnih strank na podlagi prehodne

določbe 1. odst. 150. člena SZ dogovorjena neprofitna najemnina,

ostane to določilo še naprej v veljavi.

Št.

84.

Opravilna št.

VSL sodba I Cp 329/2003

Datum odločbe

7.1.2004

Področje

obligacijsko pravo

Oznaka

VSL51514

Pravna podlaga

ZOR člen 997, 997/1, 997, 997/1. ZMZPP člen 19, 27, 19, 27.

Institut

najvišja pogodbena obrestna mera

Jedro

Glede na to, da je kraj izpolnitve obveznosti tujina, ni razloga, da

se zahtevek ne bi smel glasiti na tujo denarno enoto. Tudi višina

pogodbenih in pogodbenih zamudnih obresti, ki je vtoževana glede na

sklenjeno posojilno pogodbo, glede na veljavno avstrijsko pravo, ki

pogodbene svobode pri dogovarjanju obresti ne omejuje, brez

relevantnih ugovorov dolžnika (pritožnika) vzdrži preizkus sodbe.

Št.

85.

Opravilna št.

VSK sodba I Cp 126/2003

Datum odločbe

6.1.2004

Področje

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

Oznaka

VSK00871

Pravna podlaga

ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.

Institut

sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba

Jedro

1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.