• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sklep III Cpg 89/2003
    7.1.2004
    STEČAJNO PRAVO
    VSL03766
    ZPPSL člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25, 25/1-2.
    stečaj
    Na dejstvo, da dolžnik nima nobenega premoženja, stečajni senat ni mogel sklepati, saj iz podatkov baze sodnega registra ne izhaja, da je registrsko sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in da je podan izbrisni razlog po 2. točki 25. člena ZFPPod. Nasprotno, stečajni senat je s pomočjo izvedenca ugotovil, da dolžnik ima premoženje.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cp 329/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51514
    ZOR člen 997, 997/1, 997, 997/1. ZMZPP člen 19, 27, 19, 27.
    najvišja pogodbena obrestna mera
    Glede na to, da je kraj izpolnitve obveznosti tujina, ni razloga, da

    se zahtevek ne bi smel glasiti na tujo denarno enoto. Tudi višina

    pogodbenih in pogodbenih zamudnih obresti, ki je vtoževana glede na

    sklenjeno posojilno pogodbo, glede na veljavno avstrijsko pravo, ki

    pogodbene svobode pri dogovarjanju obresti ne omejuje, brez

    relevantnih ugovorov dolžnika (pritožnika) vzdrži preizkus sodbe.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cp 1429/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51519
    ZOR člen 210, 361, 361/1, 363, 371, 210, 361, 361/1, 363, 371.
    neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaranja
    Za zastaranje iz neupravičene pridobitve velja splošni zastaralni rok

    iz 371. člena ZOR. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je

    upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne

    primere ni z zakonom določeno kaj drugega (1. odstavek 361. člena

    ZOR). V primeru vlaganja v tujo nepremičnino brez podlage (1.

    odstavek 210. člena ZOR) ali glede na podlago, ki se ni uresničila

    ali je pozneje odpadla (4. odstavek 210. člena ZOR), je to od

    trenutka premika premoženja, razen če obstajajo posebne okoliščine,

    ki narekujejo drugačno presojo začetka teka zastaralnega roka, kot

    npr. v primeru vlaganja v času obstoja ekonomske skupnosti med osebo,

    ki vlaga svoja sredstva, in lastnikom stvari, v katero so ta sredstva

    vložena.

    Prav ima pritožba, da bi lahko tožnik svojo terjatev uveljavljal že

    zoper sedaj pokojno X in nadalje tudi, da se v zastaranje všteje čas,

    ki je tekel v prid dolžnikovemu predniku (363. člen ZOR). Sodišče

    prve stopnje je s tem, da je štelo, da je do prehoda premoženja iz

    sfere prikrajšanega (tožnika) prešlo v sfero okoriščanega (dedičev)

    šele s smrtjo X napačno uporabilo določila ZOR o zastaranju.

     
  • 84.
    VSL sodba I Cpg 393/2002
    7.1.2004
    pogodbeno pravo
    VSL03741
    ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 17, 12, 12/2, 15, 17. ZOR člen 71, 71/2, 71/3, 568, 571, 71, 71/2, 71/3, 568, 571.
    najemna pogodba - bistvena vsebina
    Za veljavnost najemne pogodbe je po drugem odstavku 12. člena ZPSPP predpisana obličnost pogodbe. Pogodbeni stranki morata v pogodbi opredeliti predmet najema in višino najemnine kot bistvene sestavine najemne pogodbe (primerjaj 567. člen ZOR). Oddaja poslovnih prostorov v najem nujno predpostavlja možnost najemodajalca, da te prostore uporablja. Če bi bila ureditev dodatnega trgovskega lokala pogoj za možnost uporabe v najem danih poslovnih prostorov, bi morali pogodbeni stranki to v najemni pogodbi kot njeno bistveno sestavino o lastnostih v najem oddanega poslovnega prostora tudi zapisati. Le tako bi natančno opredelili, kakšne lastnosti mora imeti predmet najema za njegovo uporabo.

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 126/2003
    6.1.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00871
    ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.
    sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba
    1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5