• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sodba II Cp 1434/2003
    7.1.2004
    stvarno pravo
    VSL50133
    ZZD člen 37, 265, 37, 265. ZTLR člen 29, 54, 54/1, 54/2, 55, 29, 54, 54/1, 54/2, 55.
    priposestvovanje - stvarna služnost - priposestvovalna doba
    Že v času, iz katerega izvira sporno razmerje, je tako veljalo, da

    mora lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvrševati

    upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost. Glede časa, potrebnega

    za priposestvovanje, je bilo na razširjeni občni seji Zveznega

    vrhovnega sodišča 4.4.1960 sprejeto načelno mnenje, da znaša doba,

    potrebna za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini

    dvajset let in ne več trideset let, kot so določala pravna pravila

    bivšega ODZ. Sodna praksa je tako dobo sprejela tudi za

    priposestvovanje služnostne pravice. Prepoved iz 55. člena ZTLR se

    nanaša le na tista družbena sredstva, ki jih je imela v upravljanju

    določena družbena pravna oseba.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cp 1429/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51519
    ZOR člen 210, 361, 361/1, 363, 371, 210, 361, 361/1, 363, 371.
    neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaranja
    Za zastaranje iz neupravičene pridobitve velja splošni zastaralni rok

    iz 371. člena ZOR. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je

    upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne

    primere ni z zakonom določeno kaj drugega (1. odstavek 361. člena

    ZOR). V primeru vlaganja v tujo nepremičnino brez podlage (1.

    odstavek 210. člena ZOR) ali glede na podlago, ki se ni uresničila

    ali je pozneje odpadla (4. odstavek 210. člena ZOR), je to od

    trenutka premika premoženja, razen če obstajajo posebne okoliščine,

    ki narekujejo drugačno presojo začetka teka zastaralnega roka, kot

    npr. v primeru vlaganja v času obstoja ekonomske skupnosti med osebo,

    ki vlaga svoja sredstva, in lastnikom stvari, v katero so ta sredstva

    vložena.

    Prav ima pritožba, da bi lahko tožnik svojo terjatev uveljavljal že

    zoper sedaj pokojno X in nadalje tudi, da se v zastaranje všteje čas,

    ki je tekel v prid dolžnikovemu predniku (363. člen ZOR). Sodišče

    prve stopnje je s tem, da je štelo, da je do prehoda premoženja iz

    sfere prikrajšanega (tožnika) prešlo v sfero okoriščanega (dedičev)

    šele s smrtjo X napačno uporabilo določila ZOR o zastaranju.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cp 329/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51514
    ZOR člen 997, 997/1, 997, 997/1. ZMZPP člen 19, 27, 19, 27.
    najvišja pogodbena obrestna mera
    Glede na to, da je kraj izpolnitve obveznosti tujina, ni razloga, da

    se zahtevek ne bi smel glasiti na tujo denarno enoto. Tudi višina

    pogodbenih in pogodbenih zamudnih obresti, ki je vtoževana glede na

    sklenjeno posojilno pogodbo, glede na veljavno avstrijsko pravo, ki

    pogodbene svobode pri dogovarjanju obresti ne omejuje, brez

    relevantnih ugovorov dolžnika (pritožnika) vzdrži preizkus sodbe.

     
  • 84.
    VSL sklep I Cpg 1351/2003
    7.1.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03760
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/3, 273, 270, 270/3, 272, 272/3, 273.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
    Upnik je sicer izkazal za verjetno, da bi dolžnik, ki skladišča, za katerega ima sklenjeno za 50 let najemno pogodbo, trenutno ne uporablja, z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo, vendar ob ugotovitvi, da izvršba na podlagi sodne odločbe, če bo zahtevku na izročitev nepremičnine v posest ugodeno, ne bo onemogočena ali otežena, domneva nevarnosti sploh ni relevantna.

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 126/2003
    6.1.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00871
    ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.
    sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba
    1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5