• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sodba I Cp 1429/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51519
    ZOR člen 210, 361, 361/1, 363, 371, 210, 361, 361/1, 363, 371.
    neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaranja
    Za zastaranje iz neupravičene pridobitve velja splošni zastaralni rok

    iz 371. člena ZOR. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je

    upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne

    primere ni z zakonom določeno kaj drugega (1. odstavek 361. člena

    ZOR). V primeru vlaganja v tujo nepremičnino brez podlage (1.

    odstavek 210. člena ZOR) ali glede na podlago, ki se ni uresničila

    ali je pozneje odpadla (4. odstavek 210. člena ZOR), je to od

    trenutka premika premoženja, razen če obstajajo posebne okoliščine,

    ki narekujejo drugačno presojo začetka teka zastaralnega roka, kot

    npr. v primeru vlaganja v času obstoja ekonomske skupnosti med osebo,

    ki vlaga svoja sredstva, in lastnikom stvari, v katero so ta sredstva

    vložena.

    Prav ima pritožba, da bi lahko tožnik svojo terjatev uveljavljal že

    zoper sedaj pokojno X in nadalje tudi, da se v zastaranje všteje čas,

    ki je tekel v prid dolžnikovemu predniku (363. člen ZOR). Sodišče

    prve stopnje je s tem, da je štelo, da je do prehoda premoženja iz

    sfere prikrajšanega (tožnika) prešlo v sfero okoriščanega (dedičev)

    šele s smrtjo X napačno uporabilo določila ZOR o zastaranju.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 1335/2003
    7.1.2004
    stanovanjsko pravo
    VSL50135
    SZ člen 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 125, 125/1, 150, 150/1, 150/2.
    denacionalizacija - najemno razmerje - neprofitna najemnina
    Odločilno za presojo najemnega razmerja, ki je trajne narave, je, da

    sprememba lastništva stanovanja ne vpliva na obstoj in vsebino

    najemnega razmerja (1. odst. 125. člena SZ). Načelo prenosa najemnega

    razmerja na uporabnika pa ureja 1. odst. 56. člena SZ, ki določa, da

    mora lastnik stanovanja v primeru najemnikove smrti skleniti najemno

    pogodbo z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v dalj

    časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma z enim od ožjih

    družinskih članov, navedenih v najemni pogodbi. Ker je bila z najemno

    pogodbo med pravdnima prednikoma pravdnih strank na podlagi prehodne

    določbe 1. odst. 150. člena SZ dogovorjena neprofitna najemnina,

    ostane to določilo še naprej v veljavi.

     
  • 83.
    VSL sklep II Cp 632/2003
    7.1.2004
    stanovanjsko pravo
    VSL49959
    SZ člen 27, 27/5, 135, 27, 27/5, 135.
    pogodba o upravljanju
    Sankcije za neregistracijo pogodbe o upravljanju pri pristojnem

    upravnem organu v roku 15 dni po njeni sklenitvi ne gre iskati na

    pogodbenem področju (v neveljavnosti sklenjene pogodbe), pač pa

    sankcijo določa zakon v kaznovalnih določbah. Registracija ni

    predpisana v smislu obličnosti ad valorem.

     
  • 84.
    VSL sodba I Cp 329/2003
    7.1.2004
    obligacijsko pravo
    VSL51514
    ZOR člen 997, 997/1, 997, 997/1. ZMZPP člen 19, 27, 19, 27.
    najvišja pogodbena obrestna mera
    Glede na to, da je kraj izpolnitve obveznosti tujina, ni razloga, da

    se zahtevek ne bi smel glasiti na tujo denarno enoto. Tudi višina

    pogodbenih in pogodbenih zamudnih obresti, ki je vtoževana glede na

    sklenjeno posojilno pogodbo, glede na veljavno avstrijsko pravo, ki

    pogodbene svobode pri dogovarjanju obresti ne omejuje, brez

    relevantnih ugovorov dolžnika (pritožnika) vzdrži preizkus sodbe.

     
  • 85.
    VSK sodba I Cp 126/2003
    6.1.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00871
    ZOR člen 66, 66/1, 141, 66, 66/1, 141. ZIP člen 251, 251.
    sporazum o zastavni pravici - sodna poravnava - izvršilni naslov - navidezna pogodba - prikrivanje - oderuška pogodba
    1. Ker je bila posojilna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnik niti nima pravnega interesa za tožbo, da je posojilna pogodba nična. Ta sporazum, ki ima moč sodne poravnave predstavlja izvršilni naslov proti zastavitelju, zato se tožnikov pravni položaj v ničemer ne bi spremenil, tudi, če bi se posojilna pogodba ugotovila za nično. 2. Z navidezno pogodbo prikrita pogodba je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Ti pogoji za veljavnost pa so v predmetnem primeru izpolnjeni, kajti ne gre za oderuško pogodbo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 141. čl. ZOR.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5