izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do zagovora
15 dnevni rok, določen v 2. odst. 110. čl. ZDR, je materialnopravni rok prekluzivne narave in začne teči od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
izvedensko mnenje
Izvedenec sodno medicinske stroke je v mnenju ugotovil, da pomenijo posamezne lahke telesne poškodbe zaradi medsebojne povezanosti v skupnosti hudo telesno poškodbo ne da bi to ugotovitev kakor koli obrazložil. Ker je vprašljivo, ali sploh gre za kaznivo dejanje po I. odst. 325. čl. KZ, je treba obsodilno sodbo razveljaviti in v novem sojenju zanesljivo ugotoviti vrsto telesne poškodbe..
Čeprav je sodišče 1. stopnje v pouku o pritožbi navedlo, da ima samo obdolženka, ki je na razglasitvi sodbe pritožbo napovedala sama, ker zagovornika ni bilo na razglasitvi, ni kršilo pravice do obrambe, saj je zagovornikovo pritožbo, ki se je pritožil poleg obdolženke, štelo za dovoljeno in jo je tudi odstopilo sodišču 2. stopnje, ki je o njej meritorno odločilo.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 56.
razlika v plačah - dodatek za težje delovne pogoje - finančne težave delodajalca
Zakon o finančnem poslovanju podjetij ne omejuje izplačila plač do zajamčene plače, temveč opredeljuje finančno poslovanje podjetij in ukrepe ob nastopu nelikvidnosti oz. prezadolženosti. Nesolventnost pravnih oseb ne vpliva na obstoj in višino terjatve iz naslova premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi, zato ima delavec pravico zahtevati premalo izplačano plačo.
ZDR člen 90, 90/1, 90/3, 114, 114/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije člen 50a.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - starejši delavci - varstvo starejših delavcev - posebno varstvo pred odpovedjo
Za presojo ustreznosti zaposlitve je bistvena vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katerega je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne pa vrsta in stopnja izobrazbe, ki jo delavec ima oz. ocena o tem, kakšno delo bi delavec glede na svoje sposobnosti oz. zmožnosti lahko opravljal.
Določba 50a. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije se uporablja v primerih, ko pride do spremembe zahtevane stopnje strokovne izobrazbe na delovnem mestu (delavci, ki so imeli manj kot 10 let do izpolnitve zakonskih pogojev za starostno upokojitev, so lahko nadaljevali z delom na takšnih delovnih mestih, ne da bi se bili dolžni izobraževati zaradi pridobitve višje stopnje strokovne izobrazbe), ne pa za primere, ko pride do ukinitve določenega delovnega mesta.
114. čl. ZDR zagotavlja posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi starejšim delavcem tudi v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (90. čl. ZDR).
Že v predlogu za izdajo začasne odredbe mora njen predlagatelj navesti dejstva o verjetnem obstoju predpostavk, ki jih določa 2. odst. 272. čl. ZIZ, saj sodišče brez navedb o dejstvih ne more in ne sme samo sklepati o njihovem obstoju. Predlog za izdajo začasne odredbe brez konkretnejših dejstev o teh predpostavkah je nesklepčen, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni, če iz tožbe ne izhaja, katera tožena stranka je odgovorna za izpolnitev obveznosti (tožena stranka kot samostojni podjetnik oz. tožena stranka kot fizična oseba). Tožnico je v takem primeru potrebno pozvati, da dopolni oz. popravi svojo tožbo in šele nato nadaljevati s postopkom vročanja tožbe toženi stranki.
3. odstavek 384. člena ZPP izrecno dopušča revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Omejitev dopustnosti revizije glede na vrednost spornega predmeta po 490. členu ZPP pa je predpisana samo v zvezi z revizijo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi v zvezi z revizijo zoper sklep o pravnomočni odločitvi o nedopustnosti revizije. ZPP na ta način omogoča z izrednim pravnim sredstvom preizkušanje pravilnosti odločitve o nedopustnosti revizije zoper pravnomočno sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Roke za odpoved pogodbe o zaposlitvi je uvedel šele novi ZDR, ki je začel veljati 1.1.2003, zaradi česar začetek teka tako subjektivnega kot objektivnega roka ni mogoče prenašati v čas pred 1.1.2003. Za presojo začetka teka rokov ni odločilnega pomena, ali je bila tožena stranka v letu 2002 seznanjena z dejstvom nepotrebnosti tožnikovega dela, temveč je odločilnega pomena, kdaj je bila tožena stranka z navedenim razlogom seznanjena v letu 2003.
ZPP ne določa vsebine in oblike fakture, ki jo opredeljuje kot verodostojno listino (5. točka drugega odstavka 431. člena ZPP). Pri pojmu fakture gre namreč za pravni standard, ki ga je potrebno v konkretnem primeru zapolniti. Pri fakturi gre predvsem za ekonomski pojem, ki predstavlja listino, s katero upnik v okviru svoje dejavnosti prometa blaga in storitev obračunava in izkazuje svojo terjatev do dolžnika. Vsebino in način izdajanja fakture pa določajo knjigovodski predpisi (Slovenski računovodski standard št. 21). Glede na vezanost izdajatelja fakture na navedene knjigovodske predpise zakon daje tako izstavljeni listini večjo dokazno vrednost, s tem da ji je priznal status verodostojne listine. Iz navedenega izhaja, da listini, ki jo je izstavil subjekt, za katerega ne veljajo pravila knjigovodske stroke, ni mogoče priznati značaja fakture kot verodostojne listine.
Dokončne definicije izuma v pozitivnem smislu niti teorija niti praksa na področju patentnega prava (še) nista izoblikovali. V teoriji in praksi pa so se izostrile značilnosti, ki so skupne številnim in najrazličnejšim pojavnim oblikam izumov. Tako ni sporno, da je izum vedno pravilo za tehnično delovanje oziroma ravnanje in da so patentne zaščite lahko deležne (le) tehnične stvaritve, to je uporabna spoznanja na tehničnem področju. To pa so navodila, kako s tehničnimi sredstvi, to je s pomočjo naravnih sil ali vplivom nanje doseči rešitev tehničnega problema neposredno na področju tehnike. Pri tem ni pomembno, ali je učinek te rešitve tehnične narave. Ta učinek se lahko odraža na primer na estetskem, gospodarskem, trgovinskem ali terapevtskem področju. Zahtevek po 1. tč. je navodilo, s čim opremiti del površine plačilne kartice. To so posebej plačana informativna sporočila. Zahtevek pod 2. tč. pa natančneje opredeljuje vsebino teh informativnih sporočil in tehniko njihovega prikaza (grafična sporočila ali holografske slike), pri čemer pa ne daje nobenih tehničnih navodil za uporabo ene ali druge tehnike. Bistvo obravnavanih patentnih zahtevkov je v podajanju metode, kako po poti zapisa plačanega informativnega sporočila na plačilni kartici doseči konkurenčno prednost z nižjo ceno ali dodatni zaslužek (prim. patentno prijavo, priloga A 3). Gre tako (samo) za navodilo za načrtno razumsko (duhovno) človekovo dejavnost v prid dodatnega komercialnega izkoriščanja prostora na plačilni kartici. Zato v patentnih zahtevkih opisane "rešitve problema" ni moč šteti niti za tehnično rešitev in (posledično) niti za izum (2. odst. 8. čl. ZIL in 1. odst. 11. čl. ZIL-1).
ZPSPP člen 12, 12/2, 15, 17, 12, 12/2, 15, 17. ZOR člen 71, 71/2, 71/3, 568, 571, 71, 71/2, 71/3, 568, 571.
najemna pogodba - bistvena vsebina
Za veljavnost najemne pogodbe je po drugem odstavku 12. člena ZPSPP predpisana obličnost pogodbe. Pogodbeni stranki morata v pogodbi opredeliti predmet najema in višino najemnine kot bistvene sestavine najemne pogodbe (primerjaj 567. člen ZOR). Oddaja poslovnih prostorov v najem nujno predpostavlja možnost najemodajalca, da te prostore uporablja. Če bi bila ureditev dodatnega trgovskega lokala pogoj za možnost uporabe v najem danih poslovnih prostorov, bi morali pogodbeni stranki to v najemni pogodbi kot njeno bistveno sestavino o lastnostih v najem oddanega poslovnega prostora tudi zapisati. Le tako bi natančno opredelili, kakšne lastnosti mora imeti predmet najema za njegovo uporabo.
Upnik je sicer izkazal za verjetno, da bi dolžnik, ki skladišča, za katerega ima sklenjeno za 50 let najemno pogodbo, trenutno ne uporablja, z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo, vendar ob ugotovitvi, da izvršba na podlagi sodne odločbe, če bo zahtevku na izročitev nepremičnine v posest ugodeno, ne bo onemogočena ali otežena, domneva nevarnosti sploh ni relevantna.
ZPPSL člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25, 25/1-2.
stečaj
Na dejstvo, da dolžnik nima nobenega premoženja, stečajni senat ni mogel sklepati, saj iz podatkov baze sodnega registra ne izhaja, da je registrsko sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in da je podan izbrisni razlog po 2. točki 25. člena ZFPPod. Nasprotno, stečajni senat je s pomočjo izvedenca ugotovil, da dolžnik ima premoženje.