ZZDODP člen 1, 3, 4, 1, 3, 4. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67.
odpravnina - upokojitev - osnovna plača - kolektivna pogodba
Glede na to, da so kolektivne pogodbe pri osnovi za določanje plač še vedno izhajale iz podatkov povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, le-teh pa Statistični urad Republike Slovenije od dne 1.1.1997 dalje ne ugotavlja več, se je s sprejetim Zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja sprejela začasna rešitev za prehodno obdobje, ki naj bi v času do ustrezne spremembe kolektivnih pogodb zagotovila novo osnovo za določanje teh pravic. Tako se na novo določena osnova plače iz določbe 1. člena ZZDODP usklajuje na način, kot je določeno za usklajevanje izhodiščnih plač z Zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996, pri čemer v skladu z določbo 4. člena ZZDODP minister, pristojen za delo, ugotovi višino osnove za določanje plač in drugih prejemkov, ki jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
pogodba o zaposlitvi - odškodnina - posledice razveljavitve
Bistveno razlikovanje med 79. in 94. čl. ZDR je v tem, kaj je predmet in vsebina sporazuma oz. dogovora med delavcem in delodajalcem - če je predmet dogovora prenehanje pogodbe o zaposlitvi, gre za sporazumno razveljavitev po 79. čl. ZDR, če je predmet le skrajšanje odpovednega roka, pri čemer dogovor sam ne predstavlja podlage za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pa gre za dogovor po 94. čl. ZDR.
2. odst. 79. čl. ZDR določa, da je neveljaven sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ne določa pa takšnih posledic tudi za primer zgolj pomanjkljivih določb o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pri uveljavljanju pravic.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3. ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1.
izredna odpoved pogodba o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - mnenje sindikata - pravica do zagovora
1. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o izdaji zamudne sodbe presoditi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in svojo odločitev obrazložiti tako, da bo iz nje razvidno, katero materialno pravo je uporabilo.
2. Iz navedb v tožbi ni mogoče zaključiti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni naveden člen ZDR, na podlagi katerega je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Sprememba organizacije družbe in sprememba akta pa je lahko zakonita podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove glede na določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Zakaj ponujena pogodba o zaposlitvi ni izpolnjevala pogojev po 47. čl. ZDR, iz tožbe ni razvidno. Golo zatrjevanje, da niso bili podani pogoji iz 3., 5., in 6. alinee 29. čl. ZDR, namreč za utemeljenost tožbnega zahtevka ne zadostuje. Tožnik bi moral v tožbi navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje trditve.
V primeru prenehanja obratovalnice delovno razmerje delavcem v obratovalnici ne preneha po zakonu (kot npr. v primeru stečaja gospodarske družbe). Obrtnik po lastni presoji lahko odjavi obratovalnico, če pa želi, da delavcu preneha delovno razmerje, mu ga mora odpovedati. Pogodba o zaposlitvi med delavcem in obrtnikom je pogodba med dvema fizičnima osebama, zato odjava obratovalnice nima neposrednih učinkov na delavca.
neupošteven sklep - ustavitveni sklep - materialna pravnomočnost sklepa - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odstop zadeve tujemu sodišču
Sklep ni upošteven, če odreja posledico, ki je pravdni red v času odločanja ni poznal. Kot tak tudi ni postal materialno pravnomočen, zato sodišče prve stopnje nanj ni bilo vezano.
Vprašanja, sodišče katere države je pristojno odločiti v sporu, ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti. Z njim se lahko stranki dogovorita, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, k pa ima svoj sedež v isti državi kot sodišče, ki bi bilo sicer krajevno pristojno, če ne bi bilo omenjenega sporazuma.
ZPSPP člen 8, 8/2, 28, 28/2, 8, 8/2, 28, 28/2. ZOR člen 70, 70/1, 73, 70, 70/1, 73. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286, 286/1, 286/4.
najemna pogodba - obličnost
Pritožnici je pritrditi, da je s tem, ko je prenehalo najemno razmerje, prenehalo tudi podnajemno razmerje, sklenjeno s toženo stranko kot podnajemnikom. Tako stališče ima podlago v 2. odst. 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Po citiranem določilu namreč s prenehanjem najemne pogodbe ex lege preneha tudi podnajemna pogodba.
Sta pravdni stranki vse do 30.6.1996 izpolnjevali podnajemno pogodbo, ki ji je sicer manjkala v 2. odst. 8. člena ZPSPP predpisana oblika, zato je zaključiti, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna podnajemna pogodba.Z izpolnjevanjem ustno sklenjene pogodbe pa je prišlo do konvalidacije pogodbe, ki ji je manjkala oblika.
Glede na nasprotovanje tožene stranke višini vtoževane terjatve, je prešlo breme na tožečo stranko, da poda ustrezne trditve in dokaze, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da ima uveljavljana višina terjatve podlago, pa tega ni storila.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - škoda
Zatrjevano dejstvo, da toženci do sedaj kreditov niso najemali, samo po sebi še ne daje podlage za sklepanje, da s prepovedjo obremenitve nepremičnine škode ne bi utrpeli, saj takšno ravnanje v preteklosti še ne pomeni, da v bodoče posojila in zavarovanja s hipoteko ne bodo potrebovali. Pravica razpolaganja z nepremičnino je namreč pomembni sestavni del lastninske pravice, zato predlagani poseg za lastnika nedvomno pomeni prikrajšanje oz. obstoj določene škode.
ZIZ člen 208, 208. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
prijava terjatve - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - narok
Predložitev novega seznama zaostalih obveznosti (kateri se sicer ujema s prijavljeno terjatvijo) šele k pritožbi, je prepozna, kajti gre za dokaz, ki bi ga moral udeleženec priložiti k prijavi terjatve v postopku na prvi stopnji, razen če dokaže, da ga brez svoje krivde ni mogel predložiti do naroka za glavno razdelitev.
ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
izpodbijanje pravnih dejanj
Sklenjeni in realizirani asignacijski pogodbi sta bili po mnenju pritožbenega sodišča med strankama dogovorjeni pred zapadlostjo toženčeve terjatve. V predračunu z dne 14.12.2000 zapisana možnost načina izpolnitve obveznosti tožeče stranke je bila po oceni pritožbenega sodišča toženčeva ponudba tožeči stranki, da lahko izpolni svojo obveznost tudi na drug način in hkrati njegova izjava o sprejemu drugačne izpolnitve ob njeni zapadlosti (primerjaj 1. odst. 308. člena ZOR). Obe asignacijski pogodbi sta zato konkludentni način izpolnitve upnikove pripravljenosti, da sprejme izpolnitev svoje terjatve na tak način, kot ga je ponudil že pred njeno zapadlostjo.
ZPPSL člen 125, 125/IV-2, 125, 125/IV-2. ZFPPod člen 5, 7, 15, 5, 7, 15.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da neredna plačila niso znak slabega ekonomsko finančnega stanja. ZFPPod namreč predpisuje ukrepe ravno za primer nelikvidnosti. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov pa mora biti zagotovljeno takoj po nastanku nelikvidnosti. Zato tožena stranka ni uspela izpodbiti domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti.
stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - imetnik stanovanjske pravice
Stanovanjska pravica po ZSR je z uveljavitvijo SZ prenehala, ne glede na to, kdo je bil imetnik stanovanjske pravice, imetniki stanovanjske pravice po ZSR pa so z uveljavitvijo SZ pridobili določene pravice, kot na primer pravico do odkupa stanovanja v postopku privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, pravico sklenitve najemne pogodbe in podobno.
prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
Tožnik uživa posebno varstvo pred redno odpovedjo iz poslovnega razloga zaradi prisilne poravnave kot član sveta delavcev v skladu s 113. čl. ZDR. V tožnikovem primeru ni šlo za odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve. Tožniku je tožena stranka ponudila zaposlitev pri drugi družbi le za določen čas, taka zaposlitev pa pomeni bistveno poslabšanje tožnikovega delovnopravnega položaja. Ker tožniku ni bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen čas, ne gre za ponudbo ustrezne zaposlitve, zato niso izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev iz poslovnega razloga v smislu 1. odstavka 113. člena ZDR.