Če je bil stanodajalec dolžan ponuditi stanovalcu le najpotrebnejše prostore, dejansko pa mu je dodelil drugo primerno stanovanje, je stanovalec na tem stanovanju pridobil stanovanjsko pravico. Zato obstoji obveznost prodaje takega stanovanja.
obstoj spremenjenih okoliščin - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka
Spremenjene razmere, ki terjajo določitev višje preživnine za mladoletno tožnico, so predvsem v povečanih potrebah otroka zaradi njegove večje starosti, kar posledično pomeni višje stroške preživljanja mladoletne tožnice, in pa tudi v izkazanih dodatnih stroških, ki jih sedaj zaradi dvoizmenskega dela mora plačevati zakonita zastopnica - mati svojim staršem za dodatno varstvo mladoletne tožnice.
motenje posesti - pravni interes - krog motenih oseb
Večkratno parkiranje na služnostni poti opravičuje zahtevo za posestno varstvo. Moteni so lahko tudi spolnitveni pomočniki in obiskovalci služnostnega upravičenca, saj to izhaja iz ekonomske narave služnosti.
narok za glavno obravnavo - čas za pripravo obrambe
Če toženec prejme vabilo na narok za glavno obravnavo več kot osem dni pred narokom in ga odvetniku nato izroči samo štiri dni prej, sodišče ni dolžno ugoditi predlogu za preložitev naroka; z zavrnitvijo takega predloga ni storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Če bi bil predlog zavrnjen neutemeljeno, bi bila lahko storjena relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če bi toženec v pritožbi izkazoval, v čem bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - znatnejša škoda
Okoliščina, da izvršilna dejanja slabo vplivajo na dolžničino duševno stanje (dolžnica je psihična bolnica), ni pomenila razloga za odlog izvršbe iz 1. odstavka 63. člena ZIP (ni pomenila, da bi bila lahko verjetno izkazana znatnejša škoda).
izvršilni naslov - primernost - odločba SZD - nadomestilo plače
Odločba sodišča združenega dela je izvršljiva, če je v njej določno navedena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, ali pa je ta obveznost vsaj določljiva, na podlagi podatkov, ki jih vsebuje odločba. Odločba, ki ne vsebuje mesečnih zneskov ali skupnega zneska osebnega dohodka, ki ga mora dolžnik plačati upniku, niti datuma zapadlosti mesečnih ali skupnega zneska, ni primeren izvršilni naslov za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
Dokazne listine zaradi samega dejstva, da so fotokopije, nimajo prav nič manjše dokazne moči in zato vanje sodišče prve stopnje upravičeno ni dvomilo in k čemu takemu tudi po določbah ZPP o listinah (glej 230. do 234. čl. ZPP) ni bilo primorano. Ob smiselni uporabi 3. odst. 230. čl. ZPP, po katerem je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, pa je seveda tudi v konkretnem primeru bil mogoč nasprotni dokaz, da so dejstva v listinah, ki jih je izdala tožeča stranka v zvezi s svojim poslovanjem, neresnično ugotovljena ali da so same listine nepravilno sestavljene.
Ker je o tem, ali dovoli spremembo tožbe, sodišče odločilo šele s sodbo, strankam ni bila dana možnost obravnavanja zahtevka. Kajti od trenutka, ko je tožnik spremenil tožbo in toženec izrazil svoje nasprotovanje temu, pa do trenutka, ko je bila strankam vročena sodba, s katero je sodišče prve stopnje med drugim tudi dovolilo spremembo tožbe, stranke niso vedele, kaj je (oz. je bil) predmet obravnavanja; ali prvoten zahtevek, ali pa povečan zahtevek, torej zahtevek po spremenjeni tožbi. In ker stranke zaradi opustitve sodišča (prepozne odločitve o tem, ali se dovoli sprememba tožbe) niti niso vedele, o čem sploh teče obravnava jim seveda ni bila dana možnost obravnavanja. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbena odgovornost - deliktna odgovornost - objektivna odgovornost organizatorja izleta - nevarna dejavnost - gorska nesreča
Organiziranje planinskega izleta na visoko goro v posebno nevarnih okoliščinah, ko se je skupina vnaprej neobveščenih planincev brez vodenja in brez zavarovanja povzpela na vrh in nato sestopila po zelo strmi grapi, v snežnih razmerah po zmehčanem in neutrjenem snegu in je obstajala huda nevarnost zdrsa, je predstavljalo nevarno dejavnost.
Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).