sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na vsebino ugovora je treba pritrditi pritožbenim navedbam dolžnika, da je sklepu o izvršbi ugovarjal glede vseh vtoževanih računov (in posledično tudi izvršilnim stroškom), in to obrazloženo. Oporekal je namreč višini vtoževane obveznosti, za svoje navedbe pa je predlagal tudi izvedbo dokazov.
Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.
V primerih uveljavljanja neveljavnosti pogodbe kot nujni sosporniki na pasivni strani lahko nastopajo samo vse stranke takšne pogodbe skupaj. Pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. čl. SZ predstavlja enostransko izjavo volje, katere vsebino in posledice določa že sam zakon. To pa pomeni, da za takšno enostransko izjavo volje ne prihajajo v poštev določila ZOR o neveljavnosti pogodb in njihovem izpodbijanju zaradi napak volje, saj so ta upoštevna le pri dvostranskih pravnih poslih.
Ob dejstvu, da je toženec zvečer kritičnega dne načrtovano, nenadno in brutalno napadel tožnico ter jo pri tem telesno poškodoval, zaradi česar je bil tudi obsojen storitve kaznivega dejanja po členu 54/2 KZ SRS (povzročitev lahke telesne poškodbe z nevarnim sredstvom), tožničinega agresivnega popoldanskega obnašanja, pa čeprav ga je prvostopno sodišče opredelilo kot povod za večerni dogodek ter njenih ugotovljenih večletnih izzivanj toženca, nikakor ni mogoče krivdno enačiti, kot predlaga pritožnik, ker so njuna dejanja tako po teži kot načinu storitve in samih posledicah neprimerljiva.
Edino dolžnikovo vlogo v spisu, naslovljeno kot "pritožba na T...ov odgovor glede reklamacije" in označeno z opravilno št. te izvršilne zadeve Ig ..., je dolžnik vložil dne 09.02.2000 (tj. po izteku osemdnevnega roka (3. odst. 9. člena ZIZ) od prejema sklepa o izvršbi) in ta (po vsebini) ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje "rešilo" - z izpodbijanim sklepom ga je (pravilno) zavrglo kot prepoznega.
Obveznost tožene stranke, da plača obratovalne stroške, ni prenehala, čeprav se tožeča stranka ni odzvala na njen dopis s prošnjo za njihovo obrazložitev.
ZOR člen 31, 31/1, 41, 31, 31/1, 41. ZASP člen 12, 12/1, 13, 19, 12, 12/1, 13, 19.
moralne avtorske pravice - pravica
Ker ni bilo skupnega sodelovanja in ker delo ni nedeljiva celota, toženca nista kršila moralnih avtorskih pravic tožnikov s tem, da sta delo brez njihovega prispevka prenesla v drugo založbo. Založba je izgubila prednostno pravico do sklenitve dodatka k založniški pogodbi, ker ni sprejela pogojev tožencev.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pravnomočna sodba
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, s katero se je le-to v razveljavitvenem sklepu strinjalo z argumenti sodišča prve stopnje o drugi tožbeni podlagi postala pravnomočna ter v ponovljenem postopku o tej tožbeni podlagi ni več sodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
SZ člen 13, 13/2, 14, 14/1, 13, 13/2, 14, 14/1. ZSR člen 68, 68/1, 68, 68/1.
razmerje
Ker je toženka v času veljavnosti ZSR zasedla skupni prostor stanovanjske hiše in ga preuredila ter priključila k svojemu stanovanju brez potrebnega dovoljenja stanovanjskega organa, po uveljavitvi SZ pa do pogodbe z ostalimi solastniki tudi ni prišlo, je njeno ravnanje brez pravne podlage in torej nedopustno. Zato je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in sporni prostor izročiti tožnikom kot solastnikom.
Medved je zver, katere ravnanje je nepredvidljivo in nevarno. To je jasno slehernemu razsodnemu človeku. Oškodovanec, ki z roko seže v doseg medveda, ravna torej malomarno in je delno kriv za nastalo škodo.
KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana terjatev
Začasna odredba je sredstvo za zavarovanje bodoče prisilne izvršitve sodne odločbe. Zakon zato predpisuje, da mora biti terjatev tožeče stranke verjetno izkazana brez utemeljene podlage je pritožbeni očitek, da je sodišče z izdajo začasne odredbe prejudiciralo odločitev o glavni stvari.
V skladu z določbo 22. člena ZIP lahko sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali pa zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na kak drug način prešla nanj.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - višja sila
V obravnavanem primeru je pritožnik opravljal nevarno dejavnost, zato je njegova odgovornost za nastalo škodo objektivna (prim. 173. čl. in 1. odst. 174. čl. ZOR). Za višjo silo gre, kadar je dogodek nepričakovan in neprepričljiv (prim. 1. in 2. odst. 177. čl. ZOR). Glede na ugotovitve prvostopnega sodišča, da se je pritožnik ob ogledu kraja, kjer naj bi štor izkopal, zanimal, ali ne teče na tem delu plinovod, je očitno, da se je pritožnik zavedal možnosti podzemnih instalacij na kraju izkopa. Pritožbeno sodišče zato sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da za pritožnika, ki opravlja dejavnost izkopov in glede na njegove izkušnje pri tem, obravnavani dogodek ni bil nepričakovan.
Upnik je sodišču predložil izvršilni naslov glede neplačane uvozne dajatve, torej denarne terjatve, zato so izpolnjeni pogoji za zavarovanje upnikove terjatve iz izvršilnega naslova z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika.
1. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega, da obvestitev tožeče stranke o spremembi lastništva stanovanja tožene stranke ne more razbremeniti plačila vtoževane obveznosti, če je bila v spornem obdobju v resnici še lastnik stanovanja, na katerega se nanaša vtoževana obveznost, kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka. 2. Glede na trditve strank v tem postopku je za rešitev tega spora (pred odgovorom na vprašanje o pravočasnosti in pravilnosti notifikacije o spremembi lastništva stanovanja) treba najprej odgovoriti na vprašanje, kdaj je prišlo do spremembe lastništva na stanovanju tožene stranke, na katerega se nanaša vtoževana obveznost. V tej smeri pa izpodbijana sodba nima razlogov.
ZOR člen 327, 327. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
sodni depozit - namen - prenehanje obveznosti - predlog
Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika, ne pa zavarovanje drugih terjatev, ki jiih utegne imeti zoper upnika njegov dolžnik - predlagatelj.
Ker je zapustnikova vdova zatrjevala, da je del nepremičnin iz sklepa o dedovanju bilo pridobljenih med trajanjem zakonske zveze, zapustnikova hči pa je zatrjevala, da je z vlaganji v hišo, v kateri je stanovala in s soglasjem zapustnika pridobila stvarno pravni delež, gre za spor o dejstvih, ki terjajo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.